Kaj je pojasnilna dolžnost
Zdravnikovo pojasnjevanje in obveščanje pacienta (pojasnilna dolžnost) je temeljna predpostavka veljavnosti pacientove privolitve oziroma zavrnitve in je sestavni del pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju ter povezana z varstvom nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, kot to določa 35. člen Ustave. Pojasnilna dolžnost je pomembna tudi za prosojo odgovornosti zdravnika. Ob tem je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice že poudarilo, da je pravica do informirane privolitve sestavni del konvencijske pravice do zasebnosti in družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.[1]
Zakon o pacientovih pravicah
Dvajseti člen Zakona o pacientovih pravicah (ZpacP) določa, da ima pacient pravico, da je zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja obveščen o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe, cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja.
Pravica do obveščenosti
Pravica do obveščenosti vključuje tudi posledice njegove opustitve, morebitnih drugih možnostih zdravljenja ter postopkih in načinih zdravljenja, ki v Republiki Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta pojasnila mora zdravnik, odgovoren za zdravljenje, pojasniti pacientu v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način oziroma skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno. Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, pacientu da razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg, če to ni možno, pa drug zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg. Pacient ima tudi pravico do sprotnega in podrobnega obveščanja o poteku zdravljenja ter po koncu medicinskega posega oziroma zdravljenja pravico do obveščenosti o rezultatu zdravljenja oziroma morebitnih zapletih.
Pojasnilna dolžnost torej obsega pojasnilo tveganja oziroma pojasnilo o posegu, pri čemer je pomembno, da zdravnik pacientu razloži, kako veliko je tveganje za nastanek negativnih posledic med posegom in po njem, do katerih pride kljub lege artis izpeljanem posegu, nadaljnji razvoj nezdravljene bolezni, možno zdravstveno stanje po izpeljanem zdravljenju, kateri so pozitivni učinki posega in vse stranske posledice terapije, ki lahko ogrožajo njegovo telesno integriteto in življenje. Pojasnilna dolžnost obsega tudi terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze. Zdravnik sicer ni dolžan pacienta poučiti o vseh možnih nezaželenih učinkih, ampak mu mora v poglavitnih obrisih in na ustrezen način prikazati stanje, ga seznaniti s prognozo in ga opozoriti na običajno, redno tveganje.[2]
Sodna praksa
Pacienta je torej vedno treba opozoriti na redne rizike posamezne metode zdravljenja (tiste, ki so tipični, torej lastni samemu posegu in tiste, ki so statistično pogostejši). V primeru, da zdravnik med operacijo ugotovi, da je potreben dodaten poseg, mora operacijo prekiniti in dodatni poseg lahko izvede šele, če pacient z njim soglaša. Brez posebne privolitve lahko operacijo razširi le v primeru, če bi prekinitev posega pomenila resno nevarnost za pacientovo življenje in zdravje. Pri tem mora zdravnik presoditi tudi, kakšno nevarnost bi ponovna operacija pomenila za pacientovo zdravje. Če je razširitev posega predvidljiva, pa mora zdravnik pacienta nanjo opozoriti in dobiti vnaprejšnje soglasje, kot izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse.[3]
Praksa Vrhovnega sodišča
Vrhovno sodišče je tudi že odločilo, da načeloma velja, da
1.) mora biti obseg in podrobnost pojasnila v obratnem sorazmerju z nujnostjo posega, kot izhaja tudi iz pravne teorije,
2.) se mora opozorilo nanašati na redna tveganja posameznega medicinskega posega, kamor spadajo tipična in statistično pogostejša tveganja,
3.) mora opozorilo upoštevati tudi redka tveganja predvidenega posega, če ta lahko v primeru njihove realizacije tako ogrožajo pacientovo življenje in zdravje, da so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo in bi lahko vplivala na pacientovo privolitev.[4]
Navedeno pomeni, da če opravljeni poseg ni življenjsko nujen, je potrebno tudi pri redkih tveganjih opozorilo prilagoditi posledicam morebitnega realiziranega tveganja (npr. paraplegija) v razmerju s posledicami pacientovega zdravstvenega stanja (npr. kila). Glede na to, da je realizacija navedenega tveganja, paraplegije z vidika kvalitete pacientovega življenja nedvomno veliko hujša kot posledice bolezenskega stanja, ki se ga skuša sanirati z operacijo pooperativne kile, je to le še dodatni razlog, zaradi katerega bi moral zdravnik z njim seznaniti pacienta. Gre namreč za okoliščine, ki se ne izidejo v domnevi, da nizka pojavnost zapleta pri razumnem pacientu ne bi vplivala na njegovo privolitev v medicinski poseg.[5]
Standardizirani obrazec ne zadošča
Tako na primer tudi ne zadošča, da je pacient svoje soglasje za dogovorjeni operativni poseg dal na standardiziranem obrazcu, ki pa poleg podatkov pacienta in diagnoze vsebuje le na obrazcu natisnjeno navedbo, da mu je lečeči zdravnik razložil vse morebitne zaplete, ki spremljajo zdravljenje in lahko ogrozijo njegovo zdravje in življenje, medtem ko podrobnejše obrazložitve predlaganega posega, kot je določena z vsebino, opredeljeno v 27. členu ZPacP, obrazec ne vsebuje. Ker iz takega obrazca ni razvidno, kakšna vrsta operacije bo opravljena, ni mogoče preveriti, v kakšnem obsegu je bil pacient seznanjen z vrsto in obsegom samega posega, v katerega je privolil.[6] Gre za kršitev pojasnilne dolžnosti. Posledično pa je zdravnik oziroma izvajalec zdravstvene storitve odgovoren tudi v primeru, če pride do zapletov ali drugih posledic pri operativnem posegu.
Lepotni posegi in pojasnilna dolžnost
Prav tako iz sodne prakse[7] izhaja, da je treba pacientu možnosti uspeha posega in s posegom povezana tveganja pojasniti še posebej skrbno in obsežno pred lepotnimi posegi. Pri lepotnih operacijah, ki niso namenjene odpravljanju telesnih pomanjkljivosti, temveč služijo izključno estetskim in psihičnim potrebam, mora pojasnilo zadostiti še posebej strogim merilom.[8]
Hkrati vse navedeno pomeni, da četudi je bil poseg opravljen strokovno in brez zdravniške napake, vendar ni bila opravljena pojasnilna dolžnost in pacient na poseg ni privolil, je zato poseg nedopusten in je bilo z njim poseženo v pacientovo telesno integriteto.[9]
Kdo odgovarja za škodo
Za škodo, ki jo povzročijo zdravstveni delavci pri svojem delu, odgovarja zdravstvena ustanova (in zanjo zavarovalnica, pri kateri je zavarovana njena odgovornost), razen če dokaže, da so ravnali tako, kot je bilo treba. Ker gre za poklicno dejavnost, se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka. Če se uresničijo tista tveganja, na katera bi moral biti pacient opozorjen, pa ni bil, zdravstvena ustanova pacientu – oškodovancu odgovarja zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti. Če pa se skozi zdravljenje realizirajo riziki, ki z zdravljenjem niso povezani, oškodovanec s svojim zahtevkom uspe le, če dokaže dejstva o storjeni strokovni napaki – zdravljenju v nasprotju s pravili stroke, kot izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse.[10]
Katarina Emeršič Polić, mag. prav.
[1] Npr. ESČP, Juhnke proti Turčiji (52515/99) in ESČP, R.R. proti Poljski (27617/04).
[2] Betetto, N., Zdravniška odgovornost: Pojasnila dolžnost zdravnika, primerjalno pravni prikaz, Pravna praksa, 29/2000, str. 34. Najstrožja pojasnilna dolžnost velja pri kozmetičnih in diagnostičnih posegih.
[3] Vrhovno sodišče, sodba in sklep II Ips 99/2006 z dne 12. 6. 2008.
[4] Vrhovno sodišče, sodba in sklep II Ips 94/2015 z dne 2. 7. 2015.
[5] Tako tudi npr. Vrhovno sodišče, II Ips 342/2014, II Ips 99/2006, II Ips 72/2009, II Ips 174/2012.
[6] Vrhovno sodišče, sodba II U 119/2011 z dne 5. 9. 2012.
[7] Višje sodišče v Ljubljani, Sodba I Cp 108/2019 z dne 29. 5. 2019.
[8] Pohar, K., Pojasnilna dolžnost zdravnika: obseg pojasnila o tveganjih, Podjetje in delo 2013, št. 1.
[9] Vrhovno sodišče, sodba II Ips 43/2013 z dne 16. 1. 2014.
[10] Višje sodišče v Ljubljani, sklep II Cp 3008/2012 z dne 3. 7. 2013.