Tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa lahko pride do nadurnega dela. Zakon to določno ureja in tudi sodna praksa se je že ustalila, kar bomo videli v nadaljevanju. Izpostavljena je tudi ureditev v javnem sektorju.
Delovni čas
V Zakonu o delovnih razmerjih je v 142. členu določeno, da se v delovni čas šteje tako efektivni delovni čas (vsak čas, v katerem delavec dela in je delodajalcu na razpolago ter izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi) kot tudi čas odmora med dnevnim delom ter čas upravičenih odsotnosti z dela. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden, kot izhaja iz 148. člena ZDR-1.
Referenčno obdobje
Višje delovno in socialno sodišče je že odločilo, da mora delodajalec poskrbeti, da v referenčnem obdobju delavec v povprečju ne opravi več delovnih ur kot znaša polni delovni čas, kar pomeni, da mora delavcu omogočiti, da eventuelne presežke ur izrabi kot proste ure ali proste dneve. Znotraj referenčnega obdobja mora torej priti do izravnavanja, tako da ob koncu referenčnega obdobja znaša stanje nič, da torej presežkov delovnih ur ni. Če delodajalec v času referenčnega obdobja ne poskrbi za takšno izravnavo ur in ima delavec višek delovnih ur, se te ure štejejo kot nadure.
Planiranje ur
Vrhovno sodišče hkrati še poudari, da mora tudi pri obliki neenakomerne razporeditve delovnega časa delodajalec ustrezno planirati ure delavca že znotraj referenčnega obdobja in planirati ter stremeti k temu, da se na koncu referenčnega obdobja, delavčeva delovna obveznost izenači oziroma čimbolj približa pogodbeno dogovorjeni. Le izjemoma naj bi prihajalo do viška ur tudi po koncu referenčnega obdobja.
Ob tem izhodišču je treba izravnavo ur do opraviti znotraj referenčnega obdobja, saj sicer vse ure, ki ostanejo neizkoriščene po poteku posameznega referenčnega obdobja, predstavljajo delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo).
Nadure v javnem sektorju
Nadurno delo je v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (23. člen) opredeljeno kot delo v manj ugodnem delovnem času, za katerega javnemu uslužbencu pripada dodatek (32. člen). Višina se za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor skladno s prakso Vrhovnega sodišča.
Kolektivna pogodba za javni sektor
Posledično iz 45. člena Kolektivne pogodbe izhaja, da dodatek za delo preko polnega delovnega časa znaša 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela preko polnega delovnega časa. Priznavanje dodatnega, višjega plačila za nadurno delo je v skladu z načelno usmeritvijo, ki izhaja iz 2. točke prvega odstavka 4. člena Evropske socialne listine, in sicer da morajo pogodbenice zagotoviti učinkovito uresničevanje pravice do pravičnega plačila tako, da morajo delavcem priznati pravico do višjega plačila za nadurno delo.
Napisala odvetnica in partnerica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.