Ob upokojitvi delavec ni upravičen le do nadaljnje pokojnine, temveč mu lahko ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pripada tudi posebna odpravnina.
Zakon
Pravico do odpravnine ob upokojitvi ureja 132. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da delavcu ob upokojitvi in prenehanju pogodbe o zaposlitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.
Pogoj za odpravnino
Za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi morata biti izpolnjena dva pogoja:
- da je bil delavec pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in
- da se upokoji.
Enkratnost odpravnine
Pomembno je vedeti, da te vrste odpravnine ni mogoče uveljavljati večkrat. Če se delavec po upokojitvi namreč ponovno zaposli, mu ob kasnejšem prenehanju nove pogodbe o zaposlitvi odpravnina ob upokojitvi ne pripada več. Enako zakon posebej določa tudi za primere delne upokojitve in za delavce, ki delajo krajši delovni čas, kjer se odpravnina odmeri le sorazmerno, razen v zakonsko določenih posebnih primerih.
Na tem mestu izpostavljamo tudi izključitev dvojne odpravnine. Peti odstavek 132. člena ZDR-1 določa, da delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR-1, torej do odpravnine ob odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. Delavec torej ne more prejeti obeh odpravnin hkrati in je upravičen le do ene, praviloma pa do ugodnejše razlike, če je zakonsko določeno izplačilo po 109. členu ZDR-1 nižje.
Kolektivna pogodba
Pomembno je vedeti, da kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi lahko določajo ugodnejšo ureditev, na primer višjo odpravnino ob upokojitvi ali ugodnejši način izračuna. Slovenska sodna praksa priznava svobodo kolektivnega dogovarjanja in dopustnost ugodnejših pravic za delavca, če niso v nasprotju z zakonom.
Davčna obravnava odpravnine
Posebno pozornost si zasluži tudi davčna obravnava odpravnine ob upokojitvi. Po 7. točki prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se odpravnina ob upokojitvi ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, ki jo določi vlada (konkretno je to 10. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja), in sicer do 300 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. To pomeni, da je odpravnina do omenjenega zneska dohodninsko neobremenjena, morebitni presežek pa je obdavčen.
Če se torej pripravljate na upokojitev in vam bo ob tem prenehalo tudi delovno razmerje, je dobro, da pravočasno preverite nekaj osnovnih vprašanj. Predvsem preverite ali izpolnjujete pogoje za odpravnino (ste pri delodajalcu zaposleni najmanj pet let), ali vam morebiti kolektivna pogodba daje še ugodnejšo pravico in ali je izplačilo pravilno obračunano tudi z davčnega vidika. Prav pri teh podrobnostih v praksi najpogosteje pride do nesporazumov ali napak.
Napisala odvetnica in partnerica Ines Rostohar Dežman