Kaj se zgodi pri združitvi (npr. pripojitvi d.d. ali d.o.o.) družb in kako je s pridobitvijo lastnih delnic pišemo v nadaljevanju.
Združitev družb
580. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da se dve ali več delniških družb lahko združi s pripojitvijo ali spojitvijo. Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja ene ali več delniških družb (prevzeta družba) na drugo delniško družbo (prevzemna družba). Prevzete družbe z združitvijo prenehajo, ne da bi bila prej opravljena njihova likvidacija. Z združitvijo preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba.
V 581. členu ZGD-1 je določeno, da morajo poslovodstva družb, ki se združujejo, skleniti pogodbo o pripojitvi, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa skladno s 587. členom ZGD-1.
Združitev kapitalskih družb
Ob tem iz 618. člena ZGD-1 izhaja, da so družbe z omejeno odgovornostjo lahko udeležene pri združitvi kapitalskih družb. Za združitev kapitalskih družb, pri kateri so udeležene tudi družbe z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o združitvi delniških družb. Posledično se tudi uporablja izraz delnice namesto poslovnih deležev in delniška družba namesto npr. družba z omejeno odgovornostjo.
Zagotovitev delnic ali poslovnih deležev
V 589. členu so urejeni primeri, ko se zaradi pripojitve delnice ne zagotovijo. Prevzemna družba namreč ne sme zagotoviti delnic za izvedbo pripojitve zaradi zamenjave za delnice prevzete družbe, katerih imetnik je sama, in za lastne delnice prevzete družbe. Prevzemna družba ni dolžna zagotoviti delnic zaradi pripojitve, če so iste osebe (delničarji) v enakem razmerju udeležene v kapitalu prevzemne in kapitalu prevzete družbe, razen če bi bila s tem kršena prepoved vračila vložkov ali prepoved oprostitve dolžnosti vplačila vložkov, ali če se delničarji prevzete družbe odpovedo pravici do zagotovitve delnic prevzemne družbe z izjavo v obliki notarskega zapisa.
Pridobitev lastnih delnic
Skladno s 247. členom ZGD-1 sme družba pridobivati lastne delnice le, če je pridobitev nujna, da bi družba preprečila hudo, neposredno škodo; če naj se delnice ponudijo v odkup delavcem družbe ali z njo povezane družbe; če delnice pridobi zato, da bi delničarjem zagotovila odpravnino po tem zakonu; če je pridobitev neodplačna; če banka, zavarovalnica in druga finančna organizacija pridobi delnice pri nakupni komisiji; na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva; na podlagi sklepa skupščine o umiku delnic po določbah o zmanjšanju osnovnega kapitala; ali na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo.
Iz drugega odstavka 247. člena ZGD-1 pa izhaja, da skupni delež delnic, pridobljenih za namene iz prvega do tretjega in osmega primera, ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih družba že ima, presegati 10% osnovnega kapitala.
Taka pridobitev lastnih delnic je dovoljena le, če družba pridobi delnice tako, da oblikuje rezerve za lastne delnice, ne da bi zmanjšala osnovni kapital ali po zakonu ali statutu prepisane rezerve, ki se ne smejo uporabljati za plačilo delničarjem in če je za delnice plačan celoten emisijski znesek.
V primerih iz prvega, drugega, četrtega, petega in osmega primera je pridobitev dopustna le, če je za delnice plačan celoten emisijski znesek. Pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, je ničen, pridobitev delnic s strani družbe pa ni neveljavna.
Načelna prepoved glede pridobitve lastnih delnic
ZGD-1 torej načelno prepoveduje tako originarno kot derivativno pridobitev lastnih delnic, vendar je med oblikama razlika v tem, da je prepoved originarne pridobitve, pridobitve na primarnem trgu bodisi ob ustanovitvi delniške družbe bodisi ob povečanju osnovnega kapitala ali pri statusnem preoblikovanju z vpisovanjem lastnic delnic s strani družbe, absolutna, prepoved derivativne pridobitve lastnih delnic, pridobitve na sekundarnem trgu od drugega delničarja, pa relativna, saj ZGD-1 taksativno določa osem možnih izjem (prvi odstavek 247. člena ZGD-1).[1]
Univerzalno pravno nasledstvo
Delniška družba (kot tudi družba z omejeno odgovornostjo) skladno s šesto alinejo prvega odstavka 247. člena ZGD-1 lahko pridobi lastne delnice na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva. Do univerzalnega pravnega nasledstva pride ob pripojitvah, spojitvah in preoblikovanjih, o čemer ima ZGD-1 sicer posebne določbe, pa tudi zaradi dedovanja (na podlagi oporoke).
V večini primerov torej sicer ZGD-1 določa, da mora družba oblikovati rezerve tudi za druge lastne delnice, katerih imetnik je na podlagi odplačne pridobitve, vendar pa to ne velja brez izjem, saj pridobitev ni nujno povezana z odlivom premoženja iz družbe, zaradi katerega je ta omejitev določena.
Gre za zapletene situacije, pri katerih je vsekakor smiselno, da vam svetuje izkušeni pravni strokovnjak.
Napisala odvetnica in partnerica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.
[1] M. Kocbek, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (Ljubljana, 2014), str. 807.