Ali so dokazila za dodatne dni dopusta točno določena oziroma predpisana? O tem bo tekla beseda v spodnjem prispevku.
Število dni dopusta
159. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Daljše trajanje letnega dopusta pa se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, kot izhaja iz 160. člena ZDR-1.
Dokazila za dodatne dni dopusta po ZDR-1
ZDR-1 sicer za določene primere predvideva dodatne dneve letnega dopusta. In sicer za starejše delavce, invalide, delavce z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavce, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke. Ti imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Prav tako imajo delavci pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, kot je to določeno v 159. členu ZDR-1.
Kljub temu pa ZDR-1 vendarle ne določa, na kakšen način, naj bi se primeri, v katerih so delavci upravičeni do dodatnih dni, izkazovali. To je potrdil tudi Informacijski pooblaščenec v svojem mnenju. Pri tem je poudaril, da zakon ne določa ustreznega dokazila, ki bi izkazoval določeno dejstvo, zato je slednje prepuščeno dogovoru strank.
Informacijskemu pooblaščencu se sicer ne zdi sporno, da delavec za namen uveljavljanja dodatnih dni dopusta delodajalcu predloži npr. odločbo oziroma del odločbe CSD o dodatku za nego, pri čemer Informacijski pooblaščenec opozarja na načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, kot jih določa 5. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov. Osebni podatki naj bi bili namreč ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da je delodajalec upravičen zgolj do podatkov, ki izkazujejo, da gre npr. za dotičnega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke. Preostale podatke, ki ne izkazujejo zgoraj navedenega, se lahko v dokumentu prekrije. Druga možnost bi bila tudi predložitev relevantnega dela odločbe zgolj na vpogled in delodajalec o tem naredi uradni zaznamek ter zabeleži npr. številko odločbe.
Ali dokazila za dodatne dni dopusta predpisuje kolektivna pogodba
Iz 47. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji na primer izhaja, da se med drugim delavcu glede na socialne in zdravstvene razmere, tj. tudi delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo, letni dopust poveča za 5 dni. Vendar tudi Kolektivna pogodba ne pogojuje dodelitve dodatnih dni s predložitvijo specifičnih dokazil. Tako Kolektivna pogodba tega ne omejuje npr. z osebno asistenco ali z istim naslovom stalnega bivališča. Navedeno pomeni, da zaposlenemu, če je resnično izpolnjen pogoj iz Kolektivne pogodbe, pripada dodatnih 5 dni dopusta.
Napisala odvetnica in partnerica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.