Odločitev evropskega varuha človekovih pravic
Tekstovna sporočila predsednice Evropske komisije so lahko informacija javnega značaja
28.1.2022 je bila objavljena odločitev evropskega ombudsmana, da so tekstovna sporočila predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen z izvršnim direktorjem Pfizerja o nakupih cepiva proti Covid-19 dokumenti, do katerih javnost lahko zahteva dostop, torej informacije javnega značaja.
Organizacija Access Info poziva k sprejemu nujne reforme, s katero bi se zagotovilo, da bi se zastarela pravila EU o dostopu do dokumentov javnega značaja uskladila z digitalno dobo. Evropska komisija je novinarju portala netzpolitik.org Alexandru Fanti zavrnila dostop do SMS sporočil predsednice komisija, saj naj se o tem ne bi vodila zbirka podatkov. Zavrnitev je bila posledica prošnje, podane preko platforme AsktheEU.org, po tem, ko je predsednica Von der Leyenova New York Timesu aprila 2021 sama povedala o izmenjavi SMS sporočil z izvršnim direktorjem Pfizerja. Prav ta sporočila so bila ključna za sam proces odločanja v zadevi.
Evropska komisija se je vseskozi držala jasnega stališča, da tekstovna sporočila ne predstavljajo dokumentov, pri čemer je poslanki Sophie In ‘t Veld 18. januarja 2022 povedala, da so besedilna sporočila že po sami naravi »kratkotrajna« in jih zato ni mogoče opredeliti kot »dokument, za katerega veljajo pravila Komisije o vodenju evidenc, niti ne zapade pod področje uporabe Uredbe 1049/2001 o dostopu do dokumentov. Poslanka In ‘t Veld je nemudoma pisala evropskemu varuhu človekovih pravic in izrazila resno zaskrbljenost zaradi posledic tega pristopa.
Varuhinja Emily o’Reilly o svoji odločitvi
Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly v svoji odločbi z dne 28. januarja 2022 pojasnjuje, da pravila opredeljujejo dokumente kot »kakršno koli vsebino, ne glede na njihov medij (napisana na papirju ali shranjena v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni posnetek) v zvezi z zadevo, ki se nanaša na politike, dejavnosti in odločitve, ki sodijo v pristojnost institucije«.
Povzetek odločitve varuhinje
Preiskava varuha človekovih pravic je pokazala, da Komisija ni izrecno pozvala predsedničinega kabineta, da poišče predmetna SMS sporočila.
Namesto tega je kabinet pozvala, naj poišče dokumente, ki izpolnjujejo interna merila Komisije za snemanje – besedilna sporočila trenutno ne izpolnjujejo teh meril.
Varuh človekovih pravic je ugotovil, da gre za nepravilnost.
“Način, na katerega je bila obravnavana ta zahteva za dostop do javnih informacij, je bila usmerjena v to, da niso niti poskušali ugotoviti, ali kakšna tekstovna sporočila sploh obstajajo. To ni v skladu z razumnimi pričakovanji glede preglednosti in upravnih standardov Komisije,” je dejala Emily O’Reilly.
Ni treba hraniti vseh tekstovnih sporočil, toda SMS-i očitno spadajo v področje zakonodaje EU o dostopu do javnih informacij, zato je pomembna tekstovna sporočila potrebno beležiti. Ni verodostojno trditi drugače.
Ko gre za pravico do dostopa do javnih dokumentov EU, je pomembna vsebina dokumenta in ne naprava ali oblika. Če se besedilna sporočila nanašajo na politike in odločitve EU, jih je treba obravnavati kot dokumente EU. Administracija EU mora posodobiti svojo prakso evidentiranja dokumentov, da bo odražala to realnost.
»Dostop do dokumentov EU je temeljna pravica. Čeprav je to zapleteno vprašanje iz več razlogov, bi se morale upravne prakse EU razvijati in rasti s časom, v katerem živimo, in sodobnimi metodami, ki jih uporabljamo za komuniciranje,« je še dejala varuhinja.
Varuhinja človekovih pravic je od Komisije zahtevala, naj kabinet predsednice Komisija ponovno zaprosi za iskanje predmetnih tekstovnih sporočil. Če se odkrijejo kakršna koli tekstovna sporočila, bi morala nato Komisija oceniti, ali izpolnjujejo merila za objavo – v skladu z zakonodajo EU o dostopu do dokumentov.
Komentar Access Info Europe
Organizacija Access Info ugotavlja, da je bilo v tem primeru še posebej pomembno, da so besedilna sporočila dostopna, glede na to, da so se nanašala na takratno prioriteto številka ena v Evropi, in sicer nakup cepiv proti Covid-19 oziroma za boj proti pandemiji, ki je do danes terjala življenja najmanj milijona Evropejcev. Helen Darbishire, izvršna direktorica Access Info je dejala:
»Obstaja jasna potreba po reformi in razjasnitvi pravil EU o dostopu do dokumentov, da v prihodnosti ne bomo več imeli tovrstnih težav. Vidimo razširjen odpor do uporabe uredbe za vse, kar ni dokument v tradicionalnem klasičnem smislu. Včasih se mi zdi, da bi evropski uradniki raje želeli, da so dokumenti še vedno napisani na pergamentu in zapečateni z voskom, vendar je resničnost, da se odločitve sprejemajo po izmenjavi e-pošte, WhatsAppa in besedilnih sporočil, za vse te izmenjave pa morajo veljati pravila o preglednosti.«
Alexander Fanta, novinar, ki je pritožbo posredoval Evropskemu varuhu človekovih pravic, je še izjavil:
»Komisijo odločno pozivam, naj upošteva priporočila varuha človekovih pravic. Tudi telefon Ursule Von der Leyen ne sme biti zunaj nadzora javnosti, če se uporablja za sklenitev milijardnih poslov s farmacevtskimi giganti. Pomembni dokumenti v zvezi s takšnimi posli se lahko in morajo razkriti javnosti, če se želi Komisija izogniti političnemu odzivu.«
Komisija mora do 26. aprila 2022 opraviti iskanje zahtevanih dokumentov in odgovoriti Evropskemu varuhu človekovih pravic.
Pripravila Ula Tomaduz.
Foto: RawPixel
Vir: Access Info Europe