Biancardi proti Italiji
Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 25. 11. 2021 pod opr. št. 77419/16 se je ukvarjala z vprašanjem naložene civilne sankcije uredniku zaradi njegove zavrnitve deindeksiranja članka, ki se je nanašal na kazensko zadevo proti posamezniku in je bil zlahka dostopen z vtipkanjem imena slednjega v internetni iskalnik. Sodišče ni ugotovilo kršitev pravic iz Evropske konvencije za človekove pravice. Deindeksacija je torej obvezna tudi za medije.
Dejstva
Pritožnik, odgovorni urednik spletnega časopisa, je objavil članek o pretepu v restavraciji, v katerem je bil nekdo tudi zaboden, in s tem povezanim kazenskim postopkom. En od obdolženih kot tudi restavracija sta zahtevala, da se članek odstrani s spleta. Pritožnik je to sprva zavrnil, a je na koncu, osem mesecev pozneje, deindeksiral članek, da bi se lahko poravnali v postopku, ki so ga sprožili pred italijanskim sodiščem. Italijansko sodišče je kljub temu ugotovilo, da je pritožnik odškodninsko odgovoren, saj članka kljub uradni zahtevi tožnikov predolgo časa ni deindeksiral, s čimer je vsakomur omogočil dostop do informacij v zvezi z zadevnim kazenskim postopkom s preprostim vpisom imena restavracije ali obdolženega v iskalnik. Pritožniku je bilo naloženo plačilo v višini 5.000,00 EUR vsakemu tožniku kot odškodnino zaradi posega v njun ugled.
Odločitev
Sodišče je presojalo ali je prišlo do kršitve 10. člena Evropske konvencije za človekove pravice, ki varuje svobodo izražanja.
Deindeksacija članka – uvodne ugotovitve
Ta zadeva je odstopala od prejšnjih zadev Sodišča glede 10. in 8. člena Evropske konvencije za človekove pravice v zvezi z vsebino internetne publikacije (Delfi AS proti Estoniji [GC]) ali z načinom objave informacij kot na primer z anonimizacijo ali kvalifikacijo (ML in WW proti Nemčiji). V tej zadevi se je presojala enostavnost dostopa do zadevnih podatkov in njihova obširnost, in ne zgolj njihova prisotnost na internetu. Dejansko se je bistvo zadeve nanašalo na to, da pritožnik predolgo časa in kljub uradni zahtevi tožnikov po deindeksaciji iz internetnega iskalnika ni odstranil oznak (ang. tag) članka, ki ga je objavil.
Izrazi »deindeksiranje«, »odstranjevanje s seznama« in »odstranitev referenc«, ki se pogosto uporabljajo kot dejanske sopomenke v različnih virih prava Evropske unije in mednarodnega prava, označujejo dejavnost iskalnika, da na pobudo njegovih upravljavcev odstrani s seznama prikazanih rezultatov (po iskanju na podlagi imena osebe) spletne strani, ki so jih objavili tretji in vsebujejo informacije v zvezi s to osebo. Tehnično bi lahko deindeksiranje izvedel tudi urednik. Zato bi lahko obveznost deindeksiranja gradiva naložili ne le ponudnikom spletnih iskalnikov, temveč tudi skrbnikom časopisnih ali novinarskih arhivov, ki so dostopni prek interneta.
Ocena Sodišča o sorazmernosti izpodbijanega posega
Stroga uporaba meril v okviru uravnoteženja svobode izražanja in pravice do ugleda, določenih v zadevi Axel Springer AG proti Nemčiji [GC], bi bila neustrezna zaradi pomembnih razlik v dejanskem stanju zadev. Omenjeni primer se je nanašal na objavo tiskanih člankov, ki so poročali o aretaciji in obsodbi znanega televizijskega igralca, medtem ko je pričujoča zadeva obravnavala ohranjanje članka o kazenski zadevi zoper fizično osebo v določenem časovnem obdobju na spletu.
Posledično sta za obravnavani primer pomembni dve glavni značilnosti: (1) obdobje, v katerem je spletni članek ostal na internetu, in njegov vpliv na pravico zadevnega posameznika do spoštovanja njegovega ugleda; (2) status zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in sicer je šlo za posameznika, ki se ne pojavlja v javni sferi kot politična ali javna osebnost. Dejansko bi lahko bil vsak, dobro znan ali ne, predmet iskanja po internetu, njegove ali njene pravice pa bi lahko bile prizadete zaradi neprestanega dostopanja do njegovih osebnih podatkov po internetu.
Sodišče je tako posebno pozornost namenilo naslednjim trem kriterijem.
(i) Čas, v katerem je bil članek dostopen na spletu, zlasti glede na namene, za katere so bili prvotno obdelani podatki posameznika
Kazenski postopek je v času, ko je italijansko Vrhovno sodišče izdalo sodbo, še vedno tekel. Vendar pa informacije v članku niso bile posodobljene. Poleg tega je ne glede na uradno zahtevo za odstranitev članka z interneta, ki ga je posameznik poslal pritožniku, sporni članek ostal na spletu in zlahka dostopen kar osem mesecev. V zvezi s tem je veljavno domače pravo, brano v luči mednarodnopravnih instrumentov, podpiralo stališče, da se je pomembnost pritožnikove pravice do razširjanja informacij sčasoma zmanjšala v primerjavi s posameznikovo pravico do spoštovanja njegovega ugleda.
(ii) Občutljivost zadevnih podatkov
Predmet obravnavanega članka se je nanašal na kazenski postopek, uveden zoper enega od tožnikov. Okoliščine, v katerih so bile objavljene informacije v zvezi z občutljivimi podatki, so bile dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri usklajevanju pravice do razširjanja informacij in pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do spoštovanja njegovega zasebnega življenja.
(iii) Teža naložene sankcije
Pritožnik je bil odgovoren po civilnem, in ne kazenskem pravu. Stroge kazni in višine odškodnine, ki je bila dodeljena za nepremoženjsko škodo (5.000,00 EUR na vsakega tožnika), glede na okoliščine tega primera ni mogoče šteti za previsoke.
Glede na navedeno je ugotovitev domačih sodnih organov, da je pritožnik kršil tožnikovo pravico do spoštovanja njegovega ugleda zaradi stalne prisotnosti izpodbijanega članka na internetu in s tem, da ga ni deindeksiral, pomenila upravičeno omejevanje njegove svobode izražanja, še toliko bolj glede na dejstvo, da pritožniku ni bila naložena nikakršna zahteva, da članek trajno odstrani s spleta ali ga anonimizira. Pritožnik, urednik, tako s svojo pritožbo ni uspel, saj Sodišče ni ugotovilo nobene kršitve njegovih pravic.
Vir: Evropsko sodišče za človekove pravice
Pripravila: Katarina Emeršič Polić