Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Če delavec prejme odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), iz katere izhaja, da je invalid II. ali III. kategorije, mora to odločbo delodajalec spoštovati. Je odpoved pogodbe takojšnja posledica? Ne. Delodajalec mora delavca razporediti na ustrezno delovno mesto, pri čemer mora upoštevati mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti kot tudi strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost delavca. Če pa takšnega delovnega mesta, ki bi ustrezalo delavčevim omejitvam iz odločbe, delodajalec nima, ga skladno z ustaljeno sodno prakso ni dolžan ustvariti in delavec od delodajalca ne more zahtevati, da obstoječa delovna mesta prilagodi preostali delovni zmožnosti delavca .[1]
Poleg tega v skladu s sodno prakso tudi morebitna možnost objektivne prilagoditve delovnega procesa ne pomeni, da bi bil delodajalec dolžan na novo ustanoviti posebno delovno mesto za delavca, da bi delo v okviru svojih omejitev lahko opravljal, saj je dolžan zgolj preveriti, ali ustrezno prosto delovno mesto že obstaja. Sodišče pa tudi sicer ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa.[2] Tako torej odločba ZPIZ, ki v izreku delavcu npr. priznava pravico do premestitve, ne pomeni absolutnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Dokončna odločba ZPIZ
Če delodajalec ustreznega delovnega mesta za delavca skladno z odločbo ZPIZ nima, mu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi skladno s 116. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga. Podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi je dokončna odločba ZPIZ o priznanju pravic na podlagi invalidnosti III. ali II. kategorije, delodajalec pa mora dokončno odločbo izvršiti v skladu s predpisi, ki urejajo invalidsko zavarovanje.[3]
Delavci invalidi so sicer varovana kategorija delavcev, pri katerih je potrebno upoštevati tudi pravila Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) ter Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. V skladu z določili ZPIZ-1 (ki se v tem delu še vedno uporablja, čeprav velja že ZPIZ-2) mora delodajalec, preden iz poslovnih razlogov ali razloga invalidnosti odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki ima status invalida, preveriti pri posebni Komisiji za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju Komisija), ki deluje v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ali obstajajo pogoji oziroma podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pri tem mora delodajalec k dokumentaciji, na podlagi katere Komisija ugotavlja podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi, priložiti tudi izjavo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu z navedbo razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot določeno v 4. členu Pravilnika o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz navedenega izhaja, da mora delodajalec pri tem odpovednem razlogu delavcu še vedno vročiti pisno namero o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar je sicer opuščeno v ZDR-1.
Postopek pred Komisijo
Postopek pri Komisiji je obvezna predpostavka za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu. Komisija lahko ugotovi, da obstaja podlaga za izdajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu. Pozitivno mnenje Komisije je nekakšen smerokaz delodajalcu, da resnično ne obstaja možnost prezaposlitve delavca invalida ali poklicne rehabilitacije delavca, kar bi delavcu omogočilo, da ohrani zaposlitev in socialno varnost.[4] Komisija pa lahko ugotovi tudi, da ni možnosti za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V tem primeru to sicer ne pomeni, da delodajalec ne bi smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi, vendar pa je negativno mnenje Komisije delodajalcu resen pokazatelj, da določenih možnosti ni predvidel, zato je takšno mnenje hkrati neformalni predlog delodajalcu, naj presodi, ali je delavcu res nujno potrebno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. V vsakem primeru mora delodajalec odpoved pogodbe o zaposlitvi dobro obrazložiti. Ob tem iz ustaljene sodne prakse še jasno izhaja, da je čas, ko je delodajalec prejel mnenje Komisije in je podal odpoved, relevanten za presojo zakonitosti odpovedi.[5]
Delodajalec torej tudi delavcu invalidu skladno z dokončno odločbo ZPIZ lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, pri čemer pa mora podvzeti vse vnaprej predvidene korake kot tudi sprožiti postopek pri Komisiji in šele po prejemu njenega mnenja delavcu morebiti odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ki jo mora seveda tudi ustrezno obrazložiti.
Pripravila Katarina Emeršič Polić, mag. prav.
[1] Višje delovno in socialno sodišče, VDSS Sodba Pdp 586/2020 z dne 27. 1. 2021.
[2] Vrhovno sodišče RS, sodba opr. št. VIII Ips 101/2016; Višje delovno in socialno sodišče, VDSS Sodba Pdp 504/2018 z dne 18. 10. 2018.
[3] Višje delovno in socialno sodišče, VDSS Sodba Pdp 142/2017-2 z dne 13. 7. 2017.
[4] Delodajalci, ali veste, kolikšno težo ima mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu? Članek je dostopen tukaj.
[5] Višje delovno in socialno sodišče, VDSS Sodba Pdp 2/2018 z dne 29. 11. 2018.