Kakšno je trenutno stanje v Evropi
Trenutno družbena omrežja še niso zakonsko regulirana. Obstajajo sicer pogoji uporabe za posamezno spletno stran in »standardi skupnosti«, vendar gre v tem primeru bolj za samoregulacijo kot za regulacijo s strani države.
EU se sicer zaveda problematičnosti tega področja, posledično pa je Evropska komisija že predlagala sprejetje dveh uredb, ki naj bi predstavljali nov zakonodajni okvir za spopadanje z izzivi, kot so prodaja ponarejenih izdelkov, širjenje sovražnega govora, kibernetske grožnje, omejevanje konkurence in prevladujoči položaj na trgu. Govorim o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (Akt o digitalnih storitvah – Digital Services Act (DSA)) in spremembi Direktive 2000/31/ES ter Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (Akt o digitalnih trgih – Digital Markets Act (DMA)). Akt o digitalnih trgih je že v razpravi v Evropskem parlamentu, medtem ko je Akt o digitalnih storitvah trenutno na Svetu Evropske unije.
Uredbi imata dva glavna cilja:
– ustvariti varnejši digitalni prostor, v katerem so zaščitene temeljne pravice vseh uporabnikov digitalnih storitev;
– vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za spodbujanje inovacij, rasti in konkurenčnosti, tako na enotnem evropskem trgu kot po vsem svetu.
Obe Uredbi vključeta pravila za platforme kot tudi predlagata rešitve za spopadanje z žaljivo, škodljivo oziroma nezakonito spletno vsebino. Med digitalne storitve, ki naj bi jih Uredba urejala, spadajo spletna mesta, družbena omrežja, e-knjige, shranjevanje v oblaku, spletne strani za glasbo in pretakanje videoposnetkov. Vključeno so platforme družbenih medijev, kot sta Twitter in Facebook, trgovine z aplikacijami, platforme za izmenjavo videoposnetkov in glasbe, kot sta YouTube in Spotify, spletna mesta za potovanja, kot je Airbnb, in druge digitalne tržnice.
Osnovna ideja predloga glede digitalnih storitev je: kar je nezakonito v resničnem svetu, bi moralo biti nezakonito tudi v spletnem svetu. V bistvu bo Uredba o digitalnih storitvah posodobila direktivo EU o e-poslovanju. Obenem pa je namenjena urejanju ciljnih oglasov, platforme pa bo obvezovala, da izbrišejo škodljivo in nezakonito vsebino. Platforme bodo kaznovane, če ne bodo ukrepale. Posebna pozornost bo namenjena velikim spletnim platformam (z več kot 45 milijoni aktivnih uporabnikov na mesec). Uredba bo veljala tudi za podjetja s sedežem zunaj EU, če bodo opravljala storitve na enotnem trgu.
Kakšna pravila, omejitve imajo evropske države
Nemčija
Nemški zakon za izboljšanje izvrševanja zakonodaje v družbenih omrežjih (NetzDG), ki je v celoti začel veljati januarja 2018, določa, da morajo platforme družbenih omrežij z več kot 2 milijona registriranih uporabnikov v Nemčiji odstraniti »očitno nezakonito« vsebino v 24 urah od prejetja obvestila ali pritožbe ter v sedmih dneh od prejema obvestila odstraniti »vso drugo nezakonito« vsebino. V nasprotnem primeru tvegajo globo do 50 milijonov evrov.
Francija
Cilj francoskega zakona proti sovražni vsebini na spletu (znan tudi kot Avia law) je bil spodbuditi spletne platforme k učinkovitemu odstranjevanju sovražne vsebine, vendar pa se zakon ponovno preučuje po odločitvi ustavnega sveta junija 2020, ki je odstranila številne njene ključne vidike zaradi skrbi glede svobode izražanja na spletu. Francoska vlada je nato predlagala nov zakonodajni pristop (predstavljen parlamentu januarja 2021), ki temelji na aktu EU o digitalnih storitvah. Novi zakon naj bi zahteval, da spletne platforme, ki razvrščajo, sklicujejo ali delijo vsebino tretjih oseb, jasno povedo, kako se spopadajo z nezakonito vsebino, in so odgovorne francoskemu komunikacijskemu regulatorju oziroma jim grozijo globe.
Irska
Irski zakon o spletni varnosti in ureditvi medijev je bil objavljen decembra 2020, vendar še ni sprejet. Irska namerava skladno z zakonom ustanoviti komisijo za medije, ki bo prevzela tako nove odgovornosti za spletno varnost kot tudi funkcije obstoječega organa za radiodifuzijo Irske, in predlaga ustanovitev novega komisarja/pooblaščenca za spletno varnost. Irski predlog zakona vključuje določbe, ki pooblaščajo predlaganega komisarja za pripravo kodeksov spletne varnosti, da oceni skladnost spletnih storitev s temi varnostnimi kodeksi, da naloži spletnim storitvam, da spremenijo svoje sisteme, postopke, politike in zasnovo ter da poskuša uporabiti finančne sankcije za storitve, ki ne izpolnjujejo teh zahtev.
Velika Britanija
VB je maja 2021 objavila osnutek Online Safety Bill, ki naj bi bil relovucionaren po svoji vsebini, vendar še do danes ni bil sprejet. Predlog zakona naj bi naložil obveznosti ponudnikom izmenjave vsebin, platformam in iskalnikom za zagotovitev varnosti uporabnikov. Obstaja tudi možnost kaznovanja podjetij do 18 milijonov funtov ali 10 % letnega svetovnega prometa, kar je višje, in možnost blokiranja dostopa do spletnih mest, da bi zagotovili, da bodo bolj odgovorno ravnale. Vendar ostaja vprašanje, kako natančno je mogoče takšne predpise učinkovito izvajati, pri čemer je veliko odvisno od tega, kaj velja za »razumno« v zvezi z odzivnimi časi pri obravnavi pritožb uporabnikov.
Evropa pa pripravlja tudi uredbo o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju. Na to uredbo je pripombe podal tudi Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov. Več na GDPR GURU.
Pripravila Katarina Emeršič Polić
Foto: RawPixel