Skrbništvo za odrasle, kot primer skrbništvo za starše, je institut, ki se bo v praksi žal čedalje pogosteje uporabljal. Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je sicer postopek, ki se načeloma izvede v nepravdnem postopku pred sodiščem.
Skladno z 11. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ) je skrbništvo posebna oblika varstva odraslih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Skrbništvo za odrasle osebe ima za namen varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov, kot izhaja iz 239. člena DZ.
Kdo je lahko skrbnik?
Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna. Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik.
241. člen DZ pa določa, kdo ne more opravljati skrbništvo za odrasle, in sicer oseba:
– ki ji je odvzeta starševska skrb;
– ki ni poslovno sposobna;
– katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca;
– ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju;
– katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju;
– od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.
Želje varovanca
Pri imenovanju skrbnika center za socialno delo ali sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Upošteva pa tudi želje njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali njegovih sorodnikov, če je to v korist varovanca, kot izhaja iz 243. člena DZ.
Skrbništvo za odrasle opravlja center za socialno delo
Center za socialno delo ali sodišče lahko odloči, da se osebi za skrbnika imenuje center za socialno delo. Ta pooblasti svojega delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva.
Center za socialno delo ali sodišče lahko z odločbo omeji skrbnikove pravice in odloči, da bo posamezne skrbnikove naloge opravljal center za socialno delo.
Obveznosti skrbnika
Skladno s 245. členom DZ skrbnik zastopa varovanca. Skrbnik mora vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje. Če ima varovanec premoženje, center za socialno delo ali sodišče odredi, da se to popiše, oceni in izroči v upravljanje skrbniku.
Kako se skrbništvo za odrasle opravlja?
Skrbnik v varovančevem imenu in na njegov račun samostojno opravlja, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja. Pri svojem delu ga vodijo varovančeve koristi. Skrbnik se mora pred vsakim važnejšim opravilom posvetovati z varovancem. Njegovo mnenje mora upoštevati, če ga je varovanec izrazil in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Skrbnik brez dovoljenja centra za socialno delo sicer ne sme storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja.
Kdaj je potrebno dovoljenje centra za socialno delo?
Samo z dovoljenjem centra za socialno delo sme skrbnik:
– odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine;
– odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti;
– odpovedati se dediščini ali volilu ali odkloniti darilo;
– vložiti tožbo otroka za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva;
– izvesti druge ukrepe, če tako določa zakon.
V teh primerih center za socialno delo na predlog skrbnika izda odločbo.
Ob tem, da sme skrbnik skleniti pravni posel z varovancem, za katerega skrbi, le z dovoljenjem centra za socialno delo, ki dovoli sklenitev takšnega pravnega posla, če je varovancu v korist.
Ali je potrebno o čem poročati?
Skrbnik mora centru za socialno delo poročati o svojem delu in mu dati račun o upravljanju premoženja enkrat na leto ali kadar center za socialno delo to zahteva, kot izhaja iz 250. člena DZ. Iz skrbnikovega poročila mora biti razvidno, kaj je skrbnik ukrenil za varstvo varovančeve osebe, zlasti kar zadeva njegovo zdravje, vzgojo in izobraževanje, ter njegova skrb za vse drugo, kar je za varovanca potrebno. Poročilo mora vsebovati tudi podatke o upravljanju varovančevega premoženja in razpolaganju z njim, o varovančevih dohodkih in izdatkih ter končno stanje tega premoženja.
Center za socialno delo mora vestno pregledati skrbnikovo poročilo. V okvir pregleda poročila sodi tudi obisk varovanca, ki ga mora center za socialno delo opraviti vsaj enkrat letno.
Če iz poročila izhajajo manjše nepravilnosti pri delu skrbnika, mora center za socialno delo ukreniti vse potrebno, da se odpravijo. Ob večjih nepravilnostih, zaradi katerih obstaja verjetnost, da skrbnik ne skrbi vestno za varovančevo osebnost, pravice ali koristi ali ne upravlja skrbno varovančevega premoženja, center za socialno delo uvede postopek za razrešitev skrbnika in po potrebi ukrene vse potrebno za zavarovanje varovančevih koristi.
Gre za pomembno temo in specifično področje, zaradi česar je smiselno, da vam pri tem pomaga in svetuje pravni strokovnjak.
Napisala odvetnica in partnerica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.