Postopek za postavitev skrbnika za odrasle, npr. za starše, za dementno osebo itd. se izvede pred sodiščem v nepravdnem postopku.
Postopek pred sodiščem
57. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) določa, da se postopek za postavitev skrbnika za odrasle osebe začne na predlog centra za socialno delo, državnega tožilca, zakonca ali osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena. Predlog za uvedbo postopka lahko vloži tudi oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga.
Sodišče začne postopek po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo. Npr. če sodišče v postopku, ki ga je začel predlagatelj, postavi izvedenko, ki je ugotovila, da je pri nasprotni udeleženki (odrasli osebi – varovanki) podan obstoj duševne bolezni, ki v tolikšni meri vpliva na njeno psihofizično stanje, da ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Predlagatelj je po tem umaknil predlog. Sodišče je umik predloga vzelo na znanje ter pravilno v skladu z drugim odstavkom 26. člena ZNP-1 postopek nadaljevalo po uradni dolžnosti, saj je glede na v postopku pridobljeno mnenje ugotovilo okoliščine, zaradi katerih je bilo potrebno nasprotno udeleženko postaviti pod skrbništvo, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse.
Udeleženci postopka pred sodiščem
Udeleženci postopka so predlagatelj in oseba, ki naj bi se postavila pod skrbništvo. Center za socialno delo je udeleženec postopka tudi, kadar ni predlagatelj postopka. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je udeleženec postopka tudi začasni skrbnik osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, če je bil postavljen v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
Obvezno zaslišanje
Iz 61. člena ZNP-1 izhaja, da osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo za odrasle, sodišče zasliši, razen če potem, ko osebo poskusi zaslišati, ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče. Osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva.
Sodišče tudi osebo, ki naj se imenuje za skrbnika, zasliši, ji pojasni pravice in obveznosti skrbnika in pridobi njeno privolitev.
Če je predlagatelj postopka zakonec, zunajzakonski partner ali njen sorodnik oziroma če center za socialno delo ni predlagatelj postopka, ga sodišče pozove, da poda mnenje o tem, katero fizično ali pravno osebo naj sodišče imenuje za skrbnika osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo. Če center za socialno delo na poziv sodišča mnenja ne poda, sodišče za skrbnika imenuje center za socialno delo.
Izvedenec
Sodišče v postopku odredi, da osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, pregleda izvedenec medicinske stroke.
Sodišče lahko opusti tak pregled, če je oseba, ki bi jo bilo treba pregledati, v psihiatrični bolnišnici po odločbi sodišča in če iz poročila te bolnišnice o zdravljenju izhaja potreba, da se jo postavi pod skrbništvo ali če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki pa ne sme biti starejše kot šest mesecev.
Zaznamba v zemljiški knjigi in vpis v druge javne knjige ali evidence
69. člen ZNP-1 določa, da če ima oseba, ki naj se postavi pod skrbništvo za odrasle, nepremičnine ali drugo premoženje, glede katerega se vodijo javne knjige ali evidence, sodišče, ki vodi postopek, zemljiškoknjižnemu sodišču in drugim organom ali organizacijam, ki glede določene vrste premoženja po zakonu vodijo javne knjige ali evidence, pošlje obvestilo o uvedbi postopka za postavitev pod skrbništvo, obvestilo in pravnomočni sklep o postavitvi osebe pod skrbništvo za vpis zaznambe v zemljiško knjigo ali za vpis v drugo javno knjigo ali evidenco, če se predvideva vpis takega dejstva.
Sodišče pošlje obvestilo in prepis pravnomočnega sklepa o postavitvi osebe pod skrbništvo brez obrazložitve tudi organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima oseba, ki je postavljena pod skrbništvo, odprt transakcijski ali drug račun, in članu centralne depotne družbe, pri katerem ima oseba, ki je postavljena pod skrbništvo, odprt račun nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Postopek je lahko nekoliko zapleten, zato vam svetujemo, da se obrnete na odvetniško pisarno, ki vam pri tem lahko pomaga in strokovno svetuje.
Napisala odvetnica in partnerica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.