Delodajalec prejme odločbo ZPIZ o razvrstitvi zaposlenega v II. ali III. kategorijo invalidnosti. Kako naprej? Je možna odpoved delavcu invalidu?
Delavci, ki so na podlagi dokončne odločbe ZPIZ razvrščeni v eno izmed kategorij invalidnosti, uživajo posebno varstvo. Posledično je postopanje delodajalca zakonsko regulirano ter zahteva določeno stopnjo previdnosti.
Prvi korak po prejemu odločbe ZPIZ bi vsekakor moral biti pogovor z zaposlenim delavcem, ki lahko obrazloži svoje zdravstvene težave, ki vplivajo na njegovo specifiko dela in morebiti v fazi pred dokončnostjo odločbe ZPIZ terjajo tudi nastop bolniškega staleža.
Po nastopu dokončnosti odločbe ZPIZ (torej v primeru, ko pritožbi s strani delavca in delodajalca nista vloženi in poteče pritožbeni rok ali v primeru vložene pritožbe oziroma vloženih pritožb z odločitvijo pritožbenega organa) sledijo nadaljnji formalni koraki:
-
Preverjanje možnosti zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji:
Eden od bistvenih pogojev za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je, da delodajalec preveri možnost zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji in z omejitvami znotraj delodajalca. Če se ugotovi, da takšno delovno mesto obstaja, delodajalec ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Če takšnega delovnega mesta ni, se v nadaljevanju preveri možnost zaposlitve delavca pri drugih delodajalcih. Vlogo za posredovanje informacij o morebitnem prostem delovnem mestu se lahko pošlje primerljivim delodajalcem, pa tudi na Zavod RS za zaposlovanje. Korak preverjanja možnosti zaposlitve pri drugem delodajalcu je nujen, saj sodišče v morebitnem kasnejšem sporu presoja, ali so bile možnosti zaposlitve pod spremenjenimi pogoji resnično preverjene.
V primeru, ko za delodajalca veljajo specifični predpisi (recimo področje vzgoje in izobraževanja), so na strani delodajalca potrebne še dodatne aktivnosti, recimo obvestilo pristojnemu ministrstvu, reprezentativnemu sindikatu…
-
Obvestilo delodajalca o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi z napotitvijo na čakanje doma:
Če postopek iskanja ustreznega delovnega mesta ni uspešen, pride v poštev odpoved pogodbe o zaposlitve, seveda ob izpolnitvi procesnih in vsebinskih pogojev. O nameravani odpovedi je v prvi vrsti potrebno obvestiti delavca. Iz obvestila morajo izhajati podrobna pojasnila in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Zaradi nezmožnosti za delo pogosto pride v poštev tudi institut čakanja doma, konkretno do prejema mnenja Komisije za ugotovitev podlage za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. V takšnem primeru je delavec v času čakanja upravičen do 100% nadomestila plače v skladu z določbo 137. člena ZDR-1, kar je potrdila tudi sodna praksa.
-
Začetek postopka za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi pri Komisiji:
Preden delodajalec iz razloga invalidnosti odpove pogodbo o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe, mora preveriti pri Komisiji, ali obstajajo pogoji oziroma podlaga za odpoved delavcu invalidu. Predlog Komisiji se vloži na enoti Zavoda za zaposlovanje, ki je pristojna glede na sedež delodajalca. Predlogu je treba (v skladu z določbo 4. člena Pravilnika o načinu dela komisije za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi) priložiti delovno dokumentacijo, s katero delodajalec dokazuje resnost in utemeljenost odpovednih razlogov oziroma podlag.
-
Odpoved pogodbe o zaposlitvi:
Po prejemu pozitivnega mnenja Komisije lahko delodajalec sprejme odločitev o odpovedi delavcu invalidu. Slednja mora biti obrazložena, pri čemer velja upoštevati, da se v skladu z določbo 116. člena ZDR-1 uporabljajo pravila za odpoved pogodbe iz poslovnega razloga.
Glede na specifike postopka in predvsem dokumente, ki jih je potrebno pripraviti, predlagamo nasvet oziroma usmeritve odvetnika s področja delovnega prava. Na ta način se delodajalci lahko ustrezno zavarujejo pred nadaljnjimi sodnimi postopki, ki so lahko časovno in stroškovno zelo obremenjujoči.
Pripravila: Ines Rostohar Dežman