Vrhovno sodišče RS je s sodbo VIII Ips 28/2025 z dne 24. 3. 2026 sprejelo pomembno stališče, da delavcu v času opravljanja poskusnega dela ni dopustno podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodba prinaša jasno razlago 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in pomembno vpliva na prakso delodajalcev pri zaposlovanju delavcev s poskusnim delom.
Dejansko stanje
Delodajalec je delavki, ki je opravljala delo v okviru dogovorjenega poskusnega dela, podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Kot razlog je navedel reorganizacijo poslovanja in zmanjšanje potrebe po opravljanju njenega dela.
Delavka je odpoved izpodbijala in zatrjevala, da ZDR-1 v času trajanja poskusnega dela predvideva poseben pravni režim prenehanja pogodbe o zaposlitvi, v skladu s katerim odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni dopustna.
Delovno in socialno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo in odločilo, da je bila odpoved nezakonita, takšno odločitev pa je potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Vrhovno sodišče RS je dopustilo revizijo glede spodnjega pravnega vprašanja.
Ključno pravno vprašanje
Osrednje vprašanje je bilo, ali je delavcu v času poskusnega dela dopustno podati zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ali pa je v tem obdobju dopusten le poseben način prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz razlogov po 125. členu ZDR-1.
Stališče Vrhovnega sodišča RS
Vrhovno sodišče RS je potrdilo nezakonitost takšne odpovedi iz poslovnega razloga.
V svoji odločitvi je poudarilo, da 125. člen ZDR-1 predstavlja posebno ureditev poskusnega dela. Namen tega instituta je preverjanje, ali delavec uspešno opravlja delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, hkrati pa omogoča delodajalcu poenostavljen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, če delavec pričakovanj ne izpolni.
Če bi bilo delodajalcu v času poskusnega dela dovoljeno uporabiti še redno odpoved iz poslovnega razloga, bi bila posebna ureditev poskusnega dela v veliki meri razvrednotena. Zakonodajalec je namreč za obdobje poskusnega dela predvidel poseben režim prenehanja delovnega razmerja, ki ga po mnenju Vrhovnega sodišča RS ni mogoče obiti z uporabo splošnih odpovednih razlogov iz 89. člena ZDR-1.
Vrhovno sodišče RS je zato zavzelo stališče, da ima določba 125. člena ZDR-1 taksativno naravo (izrecno določa, katere vrste odpovedi so dopustne v času poskusnega dela) in da predstavlja posebno ureditev, ki na specifičen način ureja položaj delavca s poskusnim delom, in v obdobju poskusnega dela izključuje splošno ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 89. člena ZDR-1, vključno z uporabo odpovedi iz poslovnega razloga.
Pomen sodbe za delodajalce
Omenjena sodba pomeni pomembno opozorilo delodajalcem pred postopkom odpovedi iz poslovnega razloga, saj se morajo po novem prepričati, da se takšnega postopka ne poslužijo pri delavcih, ki opravljajo poskusno delo. Poslovna odpoved v tem obdobju namreč ni zakonita, tudi če dejansko pride do organizacijskih sprememb ali zmanjšanja potreb po delu delodajalca.
V praksi to od delodajalcev zahteva skrbnejše načrtovanje zaposlovanja in na drugi strani tudi spremembo organizacije, ki jo je v luči sprejete odločitve smiselno uskladiti z iztekom poskusne dobe. V vsakem primeru pa takšna odločitev sodišča od delodajalcev terja, da iz previdnosti z morebitno odpovedjo iz poslovnega razloga počakajo na iztek poskusnega dela oziroma v tem obdobju preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za drugačno odpoved.
Pomen sodbe za delavce
Sodba na drugi strani krepi pravno varnost delavcev v času poskusnega dela, saj je odpoved iz poslovnega razloga v tem obdobju nezakonita, ne glede na tehtne ekonomske razloge delodajalca. Rok za sodno varstvo v skladu z 200. členom ZDR-1 znaša 30 dni od vročene odpovedi.
Sklepno
Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 28/2025 predstavlja pomemben precedens na področju delovnega prava. Njen osrednji prispevek je nedvoumna razlaga, da delodajalec v času trajanja poskusnega dela delavcu ne sme podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Posebna ureditev poskusnega dela iz 125. člena ZDR-1 ima prednost pred splošnimi pravili o odpovedi iz 89. člena ZDR-1.
Čeprav so se že pojavile številne strokovne kritike v zvezi s sprejeto odločitvijo, ki se nanašajo tako na jezikovno razlago sporne določbe 125. člena ZDR-1, kot tudi sistemski rezultat takšne odločitve, ki vodi v boljše varstvo delavcev, ki opravljajo poskusno delo, kot delavcev, ki so to pri delodajalcu že opravili in imajo sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, bo odločitev zagotovo pomembno vplivala tako na kadrovsko prakso delodajalcev kot tudi sodno prakso delovnih sodišč.
Napisala odvetnica in partnerica Alja Poljšak