Delavci imajo pravico do letnega dopusta, ki pa jo lahko izkoristijo ali ne. Če delavcu ni omogočeno koriščenje dopusta, čeprav je zanj zaprosil, mu lahko pripada nadomestilo oziroma odškodnina za neizkoriščen dopust.
Letni dopust
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
Sorazmerni del dopusta
Skladno s 161. členom Zakona o delovnih razmerjih delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.
Odpoved dopustu
Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja, kot izhaja iz 164. člena ZDR-1.
Delavec se pravici do letnega dopusta sicer ne more veljavno odpovedati, ker pa je koriščenje letnega dopusta pravica, jo lahko uveljavi ali ne. Če delavec ne uveljavi pravice – ne zahteva/predlaga delodajalcu koriščenja letnega dopusta v času, ko je predvidena njegova izraba, tudi v času pred prenehanjem delovnega razmerja, ne gre za primer, ko koriščenje letnega dopusta ni bilo omogočeno iz razlogov na strani delodajalca in s tem ne gre za primer, ko bi bil delavec upravičen do nadomestila/odškodnine za neizrabljen dopust.
Nadomestilo oziroma odškodnina za neizrabljen dopust
Sodna praksa o tem vprašanju je ustaljena. Tako iz sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča izhaja, da delavec izgubi pravico do letnega dopusta (oziroma nadomestila), če ne zahteva njegove izrabe, če obstoj nepredvidljivega vzroka ni izkazan in če ni razlogov za neizrabo letnega dopusta na delodajalčevi strani.
Za pravico do nadomestila za neizrabljen letni dopust je torej bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izrabi letni dopust, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Če delavec v času odpovednega roka za izrabo letnega dopusta ni zaprosil, po presoji sodišča ni upravičen do nadomestila (odškodnine) za neizrabljen letni dopust.
Pri čemer je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust le ob prenehanju delovnega razmerja, če dopusta do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti in tudi ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega dopusta ni mogel izrabiti še pred prenehanjem delovnega razmerja.
Če delavec ne dokaže, da bi ustno ali pisno zahteval izrabo dopusta, skladno s sodbo prakso ne more priti do situacije, da bi mu bila izraba prepovedana ali onemogočena. Zato sodišče tožbeni zahtevek za priznanje nadomestila za neizrabljen letni dopust zavrne.
Tudi v tem primeru se tako lahko izkaže, da se je v primeru dvomov smiselno predhodno obrniti na strokovnjaka, ki vam lahko svetuje najbolj optimalno pot uveljavljanja pravic oziroma utemeljenega zavrnjenja določenih predlogov ali zahtevkov.
Napisala odvetnica in partnerica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.