Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je dne 6. 7. 2023 v zadevi Letonje proti Sloveniji razsodilo, da je bila v postopku pred nacionalnim sodiščem pritožniku kršena pravica do poštenega sojenja, ki mu jo zagotavlja 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Postopek na okrajnem sodišču
Pritožniku je bila zaradi nedostojnega vedenja zoper policiste, torej zaradi kršenja javnega reda in miru, naložena globa v višini 417,29 EUR. Pritožnik je vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je izpodbijal navedbe policistov v zvezi z njegovim vedenjem. Zadevo je obravnavalo Okrajno sodišče v Celju, ki je njegovo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo in potrdilo plačilni nalog.
Sodišče je odločalo na podlagi pisne dokumentacije, prejete od policije, ki je vsebovala izpodbijani plačilni nalog, povzetek dejstev policije in pritožnikovo zahtevo za sodno varstvo. Sodišče je pri tem zavrnilo pritožnikovo zahtevo za “zaslišanje vseh prič” in ni izvedlo ustne obravnave.
Ustavna pritožba
Pritožnik je nato vložil ustavno pritožbo zoper sodbo okrajnega sodišča. Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni podal obrazloženega predloga za izjemno obravnavo ustavne pritožbe, s čimer ni izčrpal notranjih pravnih sredstev. ESČP je ta argument zavrnilo in se sklicevalo na zadevo Rutar in Rutar Marketing, d.o.o. proti Sloveniji. [1]
Kršitev pravic
Pritožnik je v postopku uveljavljal kršitev prvega odstavka 6. člena konvencije (pravica do poštenega sojenja), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnikoli kazenski obtožbi zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče.
ESČP je ugotovilo, da so bila dejstva v zadevi sporna, zato bi ustna obravnava lahko bila bistvenega pomena za zaščito interesov pritožnika. Čeprav pritožnik ni izrecno zahteval ustne obravnave, je zaprosil za “zaslišanje vseh prič,” kar je okrajno sodišče zavrnilo. Zaradi tega Sodišče ugotavlja, da je bila neopravljena ustna obravnava neskladna z jamstvi prvega odstavka 6. člena konvencije, kar pomeni kršitev te določbe. [2]
Pravično zadoščenje
ESČP je tudi obravnavalo zahtevke pritožnika po 41. členu EKČP (pravično zadoščenje). Pritožnik je zahteval 6.048,00 EUR za premoženjsko in nepremoženjsko škodo ter 515,00 EUR za stroške in izdatke, ki so nastali pred domačimi sodišči in pred ESČP.
Sodišče ni ugotovilo vzročne zveze med kršitvijo konvencije in zatrjevano premoženjsko škodo, zato je ta zahtevek zavrnilo. Glede zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode pa je ESČP menilo glede na ustaljeno sodno prakso, da je ugotovitev kršitve že zadostno pravično zadoščenje po 41. členu konvencije.
Stroški postopka
Sodišče pa je ugodilo zahtevku pritožnika za povrnitev stroškov postopka in mu prisodilo povrnitev 465,00 EUR za stroške in izdatke, skupaj z morebitnim davkom in obrestnim delom.
Pripravila: Manca Trček
[1] Rutar in Rutar Marketing, d.o.o. proti Sloveniji, št. 21164/20 z dne 15.12.2022. V navedeni zadevi je sodišče razsodilo, da iz nobene od odločb, na katere se je opirala vlada, dovolj jasno ne izhaja, da v času vložitve ustavne pritožbe zaradi tega, ker pritožnik ni izrecno podal predloga zaradi pomembnega ustavnopravnega vprašanja, ustavno sodišče ne more presojati, ali so bili pogoji za izjemno obravnavo zadeve vsebinsko izpolnjeni.
[2] Zadeva Flisar, 37.–39. odstavek, in Berdajs proti Sloveniji, št. 10390/09 z dne 27. 3. 2012.