Državni zbor je na seji dne 7. 11. 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) in večina sprememb je pričela veljati že prvi dan po objavi zakona v Uradnem listu RS, torej dne 16. 11. 2023. Spremembe, vsebovane v zakonu, so pomembne tako za delavce kot za delodajalce javnega in zasebnega sektorja. Ključne spremembe bodo predstavljene v nadaljevanju.
-
SPREMEMBE VSEBINE POGODBE O ZAPOSLITVI
Vsaka pogodba o zaposlitvi, sklenjena po 16. 11. 2023, mora poleg do sedaj obveznih sestavin iz 31. člena ZDR-1 vsebovati tudi določilo o plačilu dodatkov, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in načinu izplačevanja plače ter določilo o morebitnem usposabljanju, ki ga zagotovi delodajalec.
-
SPREMEMBE NAMENJENE USKLAJEVANJU POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA
Novela zakona predvideva številne spremembe, ki bodo delavcem omogočale lažje usklajevanje prostega časa, družinskega časa in poklicnih obveznosti.
Nega ali oskrba družinskega člana
Tako lahko delavec, ki neguje otroka, starega do osem let, ali zagotavlja oskrbo iz zdravstvenih razlogov družinskega člana, delodajalcu predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. Delodajalec mora o takšni prošnji pisno in obrazloženo odločiti v roku 15 dni. Če ima takšen delavec z delodajalcem že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, mu pravice, obveznosti in odgovornosti iz takšne pogodbe mirujejo za čas sklenjene pogodbe za določen čas.
Oskrbovalski dopust
Do pet dni oskrbovalskega dopusta v posameznem koledarskem letu pripada delavcu v primeru potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana, s katerim živi v istem gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Obveznost delavca je, da delodajalca o razlogu za odsotnost obvesti pred samo odsotnostjo. Takšno pravico lahko uveljavlja z izjavo, v kateri navede razloge za upravičenost do odsotnosti (navede upravičenca do nege in razloge zanjo) in k temu priloži dokazila, ki podpirajo njegovo izjavo.
Delo na domu
Delavec ima pravico delodajalcu predlagati sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Delodajalec mora delavcu svojo pisno utemeljeno odločitev sporočiti najkasneje v roku 15 dni.
Drugačna razporeditev delovnega časa
Vsak delavec ima pravico, da zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja delodajalcu predlaga drugačno razporeditev delovnega časa. Slednji mora na predlog, ob upoštevanju potrebe delovnega procesa, pisno in obrazloženo odgovoriti najkasneje v roku 15 dni.
Pravica do odklopa
Sprememba zakona je delodajalcem omogočila 1 leto časa, da uvedejo ukrepe, ki bodo delavcem omogočili izvajanje pravice do odklopa in jih zapisati v kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali na ožji ravni. Slednja delavcem omogoča, da v času izrabe pravice do počitka ali v času upravičene odsotnosti z dela ne bo na razpolago delodajalcu. O ukrepih mora delodajalec obvestiti delavce. Delodajalec mora ukrepe pred sprejemom posredovati tudi sindikatu, če sindikata ni, pa svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega nič od naštetega, pa mora o vsebini ukrepov pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na način, ki je za posameznega delodajalca običajen.
Žrtev nasilja v družini
Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih postopkov in odpravljanja posledic nasilja v družini. Delodajalec mora svojo odločitev o predlogu delavcu pisno utemeljiti najkasneje v roku 15 dni. Delavec, ki na navedeni podlagi dela krajši delovni čas, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, ima pa vse ostale pravice (tudi pravice iz socialnega zavarovanja) in obveznosti iz delovnega razmerja, kot jih ima delavec, ki dela polni delovni čas.
Prav tako je delavec, ki je žrtev nasilja v družini, upravičen do petih delovnih dni plačane odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu v primeru urejanja zaščite, pravnih postopkov in odpravljanja posledic nasilja v družini. O koriščenju tega dopusta mora delavec delodajalca obvestiti vsaj tri delovne dni pred nastopom odsotnosti. Skupaj z obvestilom predloži potrdilo centra za socialno delo o izdelani oceni ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo, dokazilo o urejanju zaščite ter drugih postopkov.
Delavci, žrtve nasilja v družini, imajo pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. Delodajalec mora takšnim delavcem omogočiti lažje usklajevanje poklicnih obveznosti in obveznosti, ki izhajajo iz urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Prav tako je potrebno predhodno pridobiti pisno soglasje takšnega delavca, če delodajalec želi, da bi opravljal delo preko polnega delovnega časa, v neenakomerno razporejenem ali začasno prerazporejenem delovnem času ali se ga želi razporediti na nočno delo.
-
SPREMEMBE GLEDE REDNE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI IZ KRIVDNEGA RAZLOGA
Pisno opozorilo
Skladno s spremembami zakona mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi, če bo delavec ponovno kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja v obdobju 6 mesecev od prejema takšnega pisnega opozorila. Kolektivne pogodbe lahko obdobje od prejema pisnega opozorila uredijo drugače, vendar ne sme biti daljše od 18 mesecev.
Zagovor
Delodajalec mora delavcu na njegovo pisno zahtevo, ki jo lahko poda v roku treh delovnih dni od prejema pisnega opozorila, dati možnost, da se izjavi o kršitvah, zaradi katerih mu je bilo izrečeno opozorilo. Delodajalec mora delavcu zagotoviti pravico do izjave v roku, ki ni krajši od treh delovnih dni in ni daljši od 30 dni od podaje namere o izjavi. V postopku zagovora lahko po pooblastilu delavca sodeluje tudi sindikat ali svet delavcev, delavski zaupnik ali oseba, ki jo delavec pooblasti, če slednji ni član sindikata.
Odločitev o pisnem opozorilu
Odločitev o pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora biti podana v osmih dneh po podani izjavi delavca o očitanih kršitvah. Mora biti v pisni obliki, obrazložena in vročena delavcu. Delodajalec delavcu ne rabi omogočiti pravice do izjave, če bi bilo to od slednjega, zaradi okoliščin posameznega primera, neupravičeno pričakovati.
Zadržanje učinkovanja odpovedi
Dne 8. 11. 2024 prične veljati sprememba, ki omogoča zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi. Zadržanje učinkov odpovedi pogodbe se podaljša do odločitve sodišča prve stopnje ali za dodatnih šest mesecev v primeru, ko predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V takšnem primeru ima delodajalec pravico, da delavcu poda prepoved opravljanja dela, ki ni povezano s funkcijo predstavnika delavcev, vendar mu mora v tem času zagotavljati nadomestilo plače v višini 80 % delavčeve plače.
-
SPREMEMBE GLEDE PRENOSA NEIZKORIŠČENEGA DOPUSTA
S spremembo zakona se je podaljšalo obdobje, v katerem je možno koriščenje pravice do izrabe letnega dopusta. Če delavec letnega dopusta ne bo izkoristil iz razlogov bolezni, poškodbe, materinskega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, se je obdobje za prenos letnega dopusta podaljšalo do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta. Sprememba je bila sprejeta na podlagi sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča VIII Ips 23/2022 z dne 25. 10. 2022.
-
SPREMEMBE GLEDE AGENCIJSKIH DELAVCEV
ZDR-1D uvaja višjo minimalno nadomestilo za čas predčasnega prenehanja dela pri uporabniku oziroma za čas, ko delodajalec za zagotavljanje dela delavcu ne zagotavlja dela pri uporabniku. Skladno s spremembo zakona nadomestilo ne more biti nižje od 80 % delavčeve plače.
Življenjski primeri vsebujejo veliko specifik in posebnosti, zaradi katerih je v konkretnem primeru priporočljivo, da se delodajalec, ki bo na primer usklajeval pogodbe o zaposlitvi ali delavec, ki se mu bo pojavilo konkretno vprašanja, obrne na usposobljenega odvetnika.
Pripravila Barbara Vičič, študentka na praksi