V sodnem postopku ima izvedensko mnenje ključno vlogo, saj omogoča sodiščem, da pravilno razjasnijo dejstva, ki zahtevajo strokovno znanje, nedostopno sodišču.
V skladu s 243. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. To pomeni, da se izvedenec imenuje, da izrazi svoje mnenje o določenem vprašanju na podlagi svojega strokovnega znanja, na primer na področju medicine.
Izločitev izvedenca
Izločitev izvedenca je pomemben vidik postopka, saj zagotavlja, da izvedenec ohranja svojo nepristranskost. Pri tem iz 247. člena ZPP izhaja, da je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Če je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost, da se izjavi, se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi. V zahtevi za izločitev izvedenca mora stranka navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Zgolj na primer dejstvo, da se v Sloveniji dva zdravnika poznata, po sodni praksi ni dovolj, da bi moral biti postavljen še tretji izvedenec.
Nepristranskost izvedencev je ključnega pomena, saj morajo biti izvedenci tako kot sodniki nevtralni in ne smejo imeti nobenih povezav s strankami ali predmetom spora tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke. Zato je še posebej pomembno, da je strankam v sodnem postopku zagotovljeno objektivno nepristransko izvedenstvo, ki se v nadaljevanju kaže v nepristranskem sojenju, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse.
Višje sodišče v Mariboru je letos na primer odločilo, da če je v Sloveniji na določenem področju tako malo zdravnikov, da medseboj stalno sodelujejo, da je to lahko dvom v njihovo pristranskost, če so postavljeni kot sodni izvedenci ter so pred tem redno in konkretno sodelovali z določenim zdravnikom, katerega ravnanje se presoja kot morebitno strokovno napako.
Izvedensko mnenje
Skladno z 251. členom ZPP pred začetkom dokazovanja z izvedencem je treba izvedencu naročiti, naj predmet skrbno pregleda, natančno navede vse, kar opazi in dožene, in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. Pri tem se opozori tudi na posledice krive izpovedbe.
Sodišče ima pravico postavljati izvedencu vprašanja in zahtevati pojasnila glede njegovega izvida in mnenja. Na zahtevo izvedenca se lahko izvedejo dodatni dokazi, da se ugotovijo pomembne okoliščine za njegovo mnenje.
Več izvedencev
V primeru, ko se mnenja izvedencev bistveno razlikujejo ali so nepopolna, se lahko dokazovanje ponovi z drugimi izvedenci, če se pomanjkljivosti ne morejo odpraviti z dodatnimi zaslišanji prvotnih izvedencev skladno z 254. členom ZPP.
Evropsko sodišče za človekove pravice
V številnih zadevah je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presojalo, ali način pridobivanja in upoštevanja izvedenskih mnenj spoštuje enakopravnost strank v postopku. ESČP poudarja, da morajo biti izvedenci nepristranski in da mora biti strankam v postopku zagotovljena možnost sodelovanja pri pripravi izvedenskih mnenj, če je njihova vloga ključna za odločitev v zadevi.
Pomanjkanje nevtralnosti izvedenca lahko namreč vodi v kršitev načel nepristranskosti sodišča in enakopravnosti strank v postopku. ESČP je že ugotovilo kršitve pravic, ko so sodišča močno sledila mnenjem izvedencev, ki niso bili neodvisni ali nepristranski.
Nepristranskost izvedencev
Slednje je bilo obravnavano v zadevi Letinčić proti Hrvaški, kjer so domači organi odločali o upravičenosti do družinskega invalidskega prejemka glede na to, ali je bilo mogoče samomor očeta šteti za posledico njegove udeležbe v vojni. Mnenje o upravičenosti do tega prejemka je na zahtevo ministrstva za zdravje podal referenčni center ministrstva. ESČP je odločilo, da sicer nepristranskost oziroma nevtralnost tega referenčnega centra ni bila sama po sebi dovolj sporna, da pa bi moral imeti pritožnik glede na to, da je bilo mnenje odločilno, možnost sodelovati pri njegovi pripravi, moral bi vedeti, katere dokumente so izvedenci upoštevali, in moral bi imeti možnost, da se do njih opredeli, postavlja vprašanja pričam ali uspešno predlaga pridobitev drugega mnenja.
Poštenost postopka
Glede položaja izvedencev v postopku je ESČP zavzelo stališče, da sta njihova vloga v dokaznem postopku in njihovo razmerje do strank pomembna pri presojanju poštenosti postopka. Pomanjkanje nevtralnosti izvedenca, ki ga imenuje sodišče, in čigar mnenje ima posebej veliko težo pri ugotavljanju dejstev, lahko vodi v kršitev načel nepristranskosti sodišča in/ali enakopravnosti strank v postopku, čeprav bolj pogosto slednjega kot prvega.
Kršitev pravic
V zadevi Sara Lind Eggertsdóttir proti Islandiji je ESČP ugotovilo kršitev 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice, ker se je islandsko vrhovno sodišče, ki je spremenilo sodbo nižjega sodišča v škodo pritožnikov, oprlo predvsem na mnenje izvedencev, ki so bili zaposleni v bolnišnici, katere malomarnost se je presojala v domačem postopku, in so tako ocenjevali delo svojih kolegov. Podobno je ESČP sklenilo v zadevah Shulepova proti Rusiji in Placì proti Italiji. V vseh treh omenjenih zadevah so bili sporni izvedenci, ki jih je postavilo sodišče.
Nevtralnost izvedenca
ESČP je tudi že zavzelo stališče, da se zahteva za nepristranskost in neodvisnost, ki velja za sodišča, ne uporablja popolnoma enako za izvedence. ESČP torej v vsakem postopku posebej presoja, ali so dvomi v nevtralnost izvedenca objektivno upravičeni. Po mnenju ESČP bi nasprotno stališče v številnih primerih nerazumno omejilo možnosti pridobitve strokovnih mnenj.
Izvedenci v predhodnem postopku
Zgornje stališče glede položaja izvedencev se nanaša tudi na izvedence, ki jih ni imenovalo sodišče, ampak sodelujejo v predhodnem upravnem postopku. V zadevi Korošec proti Sloveniji je ESČP ob uporabi zgornjih načel sklenilo, da je Slovenija kršila načelo enakopravnosti strank v postopku s tem, ko se je delovno in socialno sodišče oprlo predvsem na mnenje invalidske komisije in ni imenovalo neodvisnega izvedenca, da bi ocenil, ali pritožnik potrebuje stalno strokovno zdravstveno nego. ESČP je oprlo svojo odločitev na (1) položaj invalidske komisije, (2) odločilno vlogo njenega mnenja za presojo zadeve in (3) na dejstvo, da pritožnik ni imel možnosti izpodbijati ugotovitev komisije.
V praksi pri presojanju odškodnin ali na primer na področju medicinskega prava je postavitev sodnega izvedenca praktično neizogibna. Izvedenska mnenja igrajo ključno vlogo v sodnih postopkih, saj se nanje sodišča pogosto oprejo, vendar je pomembno zagotoviti njihovo nepristranskost in enakopravnost strank v postopku, kar je v skladu z načeli pravičnega postopka. Za zagotavljanje poštenega in učinkovitega pravdnega postopka je ključnega pomena, da se stranke zavedajo svojih pravic in obveznosti. Pri obravnavi vprašanj, povezanih z izvedenskimi mnenji in pravdnim postopkom na splošno, je priporočljivo, da se stranke posvetujejo z odvetnikom. Tako se stranke lahko bolje pripravijo na obravnavo v sodnem postopku in bolj učinkovito zastopajo svoje interese.
Napisala odvetnica in partnerica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.