Je zunajzakonska skupnost res v vseh pogledih izenačena z zakonsko zvezo?

V skladu s splošno znanim stališčem sta zunajzakonska skupnosti in zakonska zveza pri nas izenačeni. V tej smeri narekujeta zakonodaja in sodna praksa, pa vendarle se v vsakdanjem življenju pojavijo situacije, ko je potrebno obstoj zunajzakonske skupnosti dokazovati in v takšno dokazovanje vložiti veliko napora, nenazadnje pa tudi časa in denarja.

Družinski zakonik zunajzakonsko skupnost opredeljuje kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Taka skupnost ima v razmerju med partnerjema na družinskem področju enake pravne posledice, kakor če bi partnerja sklenila zakonsko zvezo, na drugih pravnih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice le, če posamičen zakon tako določa.

Obstoj zakonske zveze je dejstvo. Dokazuje se z izpiskom iz poročne matične knjige, ki se ga pridobi na upravnih enotah. V primeru zunajzakonske skupnosti pa je nekoliko drugače. V Sloveniji register o obstoječih zunajzakonskih skupnostih ne obstaja, posledično pa tudi ni mogoče pridobiti nobenega potrdila, ki bi dokazovalo obstoj zunajzakonske skupnosti. Prav tako ni predviden noben poseben, samostojen postopek, katerega izključni namen bi bil v ugotavljanju obstoja zunajzakonske skupnosti. Glede na navedeno je potrebno v vsakem posameznem postopku, v katerem je končna odločitev odvisna od dejstva obstoja zunajzakonske skupnosti, obstoj slednje predhodno ugotoviti.

Ena izmed najpogostejših situacij, ki lahko pripelje do dolgotrajnega in napornega dokazovanja obstoja zunajzakonske skupnosti, je uvedba zapuščinskega postopka. Zunajzakonska skupnost je sicer glede pravnih posledic za partnerja v dednem pravu izenačena z zakonsko zvezo, enako kot preživeli zakonec pa ima dedno pravico po umrlem partnerju tudi zunajzakonski partner, če sta živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze ter če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. V tej povezavi torej na podlagi dedne zakonodaje v prvem dednem redu pokojnikovo zapuščino poleg potomcev deduje tudi zunajzakonski partner oziroma partnerica. Kaj hitro pa nastopi težava, ko kateri od potomcev (otroci pokojnika oziroma pokojnice) ugovarja obstoju zunajzakonske skupnosti (upravičeno ali neupravičeno). V tem primeru mora zunajzakonski partner obstoj zunajzakonske skupnosti dokazati. Če tekom zapuščinskega postopka ne pride do konsenza med dediči, se zadeva nadaljuje v ločenem pravdnem postopku, v katerem sodišče ugotavlja vse relevantne okoliščine. Po ustaljeni sodni praksi[1] sodišča svojo odločitev o obstoju zunajzakonske skupnosti utemeljujejo na treh kumulativno izpolnjenih kriterijih:

  1. obstoj življenjske skupnosti, ki je po vsebini enaka zakonski skupnosti (nanjo kažejo, vendar ne izključno, zunanje okoliščine – skupno bivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomska skupnost),
  2. partnerja morata v očeh okolice veljati za zunajzakonska partnerja (t.i. notornost skupnosti) in
  3. notranje čustveno razmerje med partnerjema – zunajzakonska skupnost mora temeljiti na svobodni odločitvi o skupnem življenju, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči.

Dodatno velja izpostaviti, da slovenska zakonodaja ne opredeljuje kdaj oziroma po kolikem času je zvezo mogoče šteti za zunajzakonsko skupnost. Zveza je namreč lahko tudi kratkotrajna, pa bo v primeru izpolnjevanja zgoraj opredeljenih pogojev še vedno ustrezala pravnemu standardu zunajzakonske skupnosti.

Sklenitev zakonske zveze je stvar svobodne odločitve vsakega posameznika oziroma soglasja med partnerjema. Glede na veliko število zunajzakonskih skupnosti pa je sodna praksa na tem področju zelo bogata. V primeru, da torej obstajajo okoliščine, ki nakazujejo na obstoj skupnosti, ki po vsebini ustreza zakonski zvezi, je uspeh dokazovanja visok, kljub temu pa v določenih situacijah žal terja večji angažma.

Ines Rostohar, odvetnica in partnerica v Odvetniški družbi Pirc Musar & Lemut Strle, o.p., d.o.o.

[1] Prim. odločbe VSRS II Ips 270/2013, VSRS II Ips 361/2017, VSL I Cp 2844/2016 in VSL I Cp 575/2019.