Zdravniška napaka ali zaplet je v praksi pogosto vprašanje, ki pa je lahko odločilno za presojo morebitne odškodninske odgovornosti. Posledično je pomembno razlikovati med tem, ali je prišlo v določenem primeru do zdravniške strokovne napake ali do medicinskega zapleta oziroma komplikacije.
Zakonska podlaga
Zakon o pacientovih pravicah v 20. členu določa, da ima pacient med drugim pravico do sprotnega in podrobnega obveščanja o poteku zdravljenja ter po koncu medicinskega posega oziroma zdravljenja pravico do obveščenosti o rezultatu zdravljenja oziroma morebitnih zapletih.
Zdravniška napaka
Zdravniška ali strokovna napaka je, ko medicinski delavec ne ravna, kot je treba, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja oziroma kršitve dolžne profesionalne skrbnosti skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča.
O strokovni napaki zdravnika tako govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih, če ravna v nasprotju s strokovnimi in poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka, in če ne prepreči škode za pacienta oziroma povzroči, da se pacientu zdravje poslabša. V prvem delu gre za pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki je opredeljen v Obligacijskem zakoniku.
Sodni izvedenec
Sodišče s pomočjo izvedenca medicinske stroke opredeli vsebino standarda profesionalne skrbnosti s tem, da ugotovi, kaj v konkretnem primeru zahtevajo sodobna medicinska doktrina in strokovni normativi glede na razvitost zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji. Na podlagi informacij izvedenca in glede na okoliščine konkretnega primera nato odloči, ali je bilo ravnanje zdravnika v konkretnem primeru skladno s temi zahtevami ali pa od njih odstopa ter je zato na mestu očitek, da je zdravnik kršil dolžno skrbnost.
Pojasnilna dolžnost
Ko sodišče presodi, da je podana strokovna napaka, so pravno nepomembne vse okoliščine, ki se nanašajo na kršitev pojasnilne dolžnosti. Pacientova morebitna privolitev v ravnanja contra legem artis ne more biti pravno veljavna. Tudi če zdravnik pacienta vnaprej obvesti o tem, da se morda lahko pripeti strokovna napaka (ker je utrujen, izčrpan, preobremenjen, živčen…), to odškodninske odgovornosti zdravstvene ustanove ne izključuje.
Zaplet
Od medicinske napake je treba razlikovati medicinski zaplet (komplikacijo), do katerega lahko pride med zdravljenjem, ki je potekalo sicer strokovno neoporečno in z največjo možno skrbnostjo. Pojavi se redko, naključno in ga kljub predvidljivosti ni mogoče preprečiti. V primeru zapleta je zato odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove izključena, kot je že presodilo Vrhovno sodišče.
Sodna praksa
S pomočjo izvedencev medicinske stroke je sodišče v konkretnem primeru npr. ugotovilo, da je bila operativna metoda izbrana v skladu s pravili znanosti in stroke. Protipravnost ravnanja tako ni bila podana oziroma tožnici nastala škoda ni posledica zdravniške napake, tj. nestrokovno izbrane metode ali nestrokovno izvedene operacije, temveč je šlo pri poškodbi živca in nevralgiji v konkretnem primeru za redek medicinski zaplet, do katerega lahko pride kljub skrbno izvedenemu posegu.
Vrhovno sodišče je v neki drugi zadevi tudi že odločilo, da izredno nizka statistična pojavnost reakcij v povezavi z zlasti na vsebinsko skladnih mnenjih obeh imenovanih izvedencev temelječo presojo, da ravnanje medicinskega osebja pred preiskavo, med njo in po njej ni odstopalo od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, omogoča zaključek, da poslabšanje tožnikovega zdravja ni posledica strokovne zdravniške (medicinske) napake, temveč naključnega zapleta, ki ga kljub predvidljivosti s strokovno neoporečnim in ustrezno skrbnim ravnanjem ni bilo mogoče preprečiti.
Vsekakor so to zapleteni primeri, pri katerih se je smiselno obrniti na strokovnjaka, ki se je s tem področjem že ukvarjal.
Napisala odvetnica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.