Kaj je mediacija, kje se uporablja in zakaj je koristna? Več o tem v spodnjem prispevku.
Mediacija je eden izmed postopkov alternativnega reševanja spora
Alternativno reševanje sporov je postopek, ki ne pomeni sojenja in v katerem ena ali več tretjih nevtralnih oseb sodeluje pri reševanju spora s postopki mediacije, arbitraže, zgodnje nevtralne ocene ali drugimi podobnimi postopki, kot določa Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov.
Kaj je mediacija
Mediacija pomeni postopek, v katerem stranke prostovoljno s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) skušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz ali je v zvezi s pogodbenim ali drugim pravnim razmerjem, kot izhaja iz 3. člena Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ).
Mediator
Mediator mora delovati neodvisno in nepristransko in si prizadevati za enako obravnavanje strank, upoštevaje vse okoliščine primera. Mediator nima interesa v sporu in ne razsoja. Mediator lahko ves čas mediacije daje predloge za rešitev spora. Rešitev, ki jo predlaga mediator, strank ne zavezuje.
Kdaj je mediacija smiselna
Mediacija je smiselna v vseh primerih, v katerih:
– stranka želi učinkovit in hiter postopek oziroma rešitev;
– stranka želi zmanjšati stroške reševanja spora, se izogniti visoki sodni taksi;
– stranka želi vplivati tako na proces iskanja rešitve kot tudi na končno vsebino (dogovor);
– se stranka želi izogniti sojenju, pomembna ji je diskretnost (mediacija je v celoti zaupna);
– je odločitev sodišča nepredvidljiva in/ali izid postopka negotov;
– so sporna zlasti dejanska, in ne toliko pravna vprašanja;
– so stranke zaradi dolgotrajnosti postopkov izgubile zaupanje in upanje glede ustrezne rešitve;
– gre za dolgotrajen ali pomemben osebni ali poslovni odnos, ki bi ga bilo smiselno ohraniti;
– odvetniki ocenijo, da gre za zahtevno in obremenjujočo zadevo, v kateri je rezultat sojenja nepredvidljiv ter pričakovan izid neživljenjski, sojenje pa bo zelo dolgotrajno in zahtevno, zaradi česar bi bil sporazum najprimernejša rešitev.
Prostovoljnost mediacije
Sodelovanje strank v postopku mediacije je prostovoljno. To pomeni, da morata obe stranki podati soglasje za mediacijo, saj se sicer mediacija ne izvede. Vsaka stranka lahko kadarkoli umakne soglasje za sodelovanje v postopku mediacije brez kakršnihkoli negativnih posledic zanjo pri rešitvi spora.
Ko je podano soglasje za mediacijo, to še ne pomeni, da se je nujno potrebno sporazumeti. To je sicer seveda cilj mediacije v izogib napornemu sodnemu postopku, vendar se za sklenitev sporazuma in za njegovo vsebino stranki odločita po svoji volji.
Zaupnost mediacije
Vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, so zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.
Stranke, mediatorji in tretje osebe, ki so sodelovale pri mediaciji, se v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku ne smejo sklicevati na oziroma predložiti kot dokaz ali pričati o vabilu stranke k mediaciji ali dejstvu, da je bila stranka pripravljena sodelovati v mediaciji; mnenjih in predlogih glede možne rešitve spora, ki so jih stranke izrazile med mediacijo; izjavah ali priznanjih dejstev, ki so jih stranke dale med mediacijo; predlogih mediatorja; dejstvu, da je stranka pokazala pripravljenost sprejeti mediatorjev predlog za mirno rešitev spora; listinah, pripravljenih izključno za potrebe mediacije, kar je določeno v 12. členu ZMCGZ.
Učinek mediacije na zastaralne roke
17. člen ZMCGZ izrecno določa, da zastaranje zahtevka, ki je predmet mediacije, med trajanjem mediacije ne teče. Če se mediacija konča brez sporazuma o rešitvi spora, se zastaranje nadaljuje od trenutka, ko je postopek končan brez sporazuma o rešitvi spora. Čas, ki je pretekel pred začetkom mediacije, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Če je s posebnim predpisom določen rok za vložitev tožbe, se ta rok v zvezi z zahtevkom, ki je predmet mediacije, ne izteče prej kot 15 dni po koncu mediacije.
Zaključek mediacije
Mediacija se zaključi, ko je sklenjen sporazum med strankama ali ko ena izmed strank ali mediator umakne soglasje za mediacijo oziroma z izjavo mediatorja ali strank, da so nadaljnji napori v mediaciji nepotrebni, ker mediacija ni bila uspešna.
Če obstaja pripravljenost na sklenitev dogovora oziroma medsebojno popuščanje, je mediacija vsekakor smiselna, saj se s tem izognemo dolgotrajnim in napornim sodnim postopkom ter morebiti celo rešimo vprašanja, ki niti niso predmet sodnega postopka.
Napisala odvetnica in mediatorka Katarina Emeršič Polić, mag. prav.