Čeprav se je zdelo, da je Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) ob predpostavki tehtanja pomena pravice do zasebnosti in družinskega življenja ter pravice do svobode izražanja nekoliko bolj odprla pot lažjemu uveljavljanju pravici do izbrisa osebnih podatkov iz 17. člena GDPR (pravica do pozabe) v zvezi z javnimi objavami medijev in v svetovnem spletu, se je s sprejemom ZVOP-2 izkazalo, da uveljavljanje pravnega varstva v zvezi s predmetno pravico ni povsem jasno.
Če je bil pred sprejemom ZVOP-2 v zvezi z uveljavitvijo te pravice v primeru spora med posameznikom in upravljavcem (medijem) v prvi fazi pristojen Informacijski pooblaščenec RS, po novem uveljavljanje te pravice v skladu s prakso Informacijskega pooblaščenca RS sodi v pristojnost sodišč.
Novost
ZVOP-2 namreč v 19. členu uvaja novost na področju ureditve uveljavljanja pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in se med drugim nanaša tudi na nacionalno ureditev uveljavljanja pravic na področju v zvezi s svobodo izražanja.
Pristojnost sodišča
V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZVOP-2 za obravnavo pravic in drugih zahtevkov posameznikov iz 73. člena ZVOP-2, ki ureja varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov, tako ni več pristojen Informacijski pooblaščenec RS po določbah tega zakona in GDPR kot nadzorni organ, temveč uveljavljanje tovrstnih pravic zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo (npr. OZ, KZ-1, ZMed, ZDIJZ).
Pristojnost nadzornega organa
Razen v primeru nadzora nad zakonitostjo posredovanja, razkritja ali omogočanja nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov iz zbirke za namene izvajanja svobode izražanja, za kar je v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZVOP-2 še vedno pristojen nadzorni organ.
Kako bo nadzorni organ izvajal to razmejitev in kateri primeri bodo predmet vsebinskega nadzora s strani nadzornega organa, bo pokazala šele praksa, se je pa Informacijski pooblaščenec RS do sedaj v svojih odločitvah že nekajkrat izrekel za nepristojnega za presojo pritožb posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zoper odločitve upravljavcev o izbrisu osebnih podatkov oziroma o pravici do pozabe zvezi z objavo osebnih podatkov v izjavah za medije ter v objavah na straneh samih medijev.
Pravica do pozabe
Po mnenju Informacijskega pooblaščenca RS namreč uveljavljaje pravic iz III. poglavja GDPR (vključno s pravico do pozabe), ko upravljavci obdelujejo osebne podatke v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije, ni upravna zadeva, temveč sodi v pristojnost sodišč.
Prakse še ni
Gre za materijo, ki je ZVOP-1 ni urejal, in deloma za materijo, ki je ne ureja niti GDPR, zato ni še povsem jasno, kako si je zakonodajalec zamislil uveljavljanje, denimo konkretno pravice do pozabe, pred sodiščem in na kakšni podlagi naj bi sodišča o tem odločala, temveč naj bi to pokazala sodna praksa slovenskih sodišč, ki pa je na navedenem področju še ni.
Sodno varstvo
Možno pravno varstvo zoper odgovor medija, ki zavrne ukrepanje posameznika na zahtevo o pravici do pozabe iz 17. člena GDPR, bi lahko bilo sicer uveljavljanje sodnega varstva na podlagi 11. člena ZVOP-2.
Gre za povsem novo obliko sodnega varstva, ki predvideva, da lahko posameznik, ki meni, da upravljavec ali obdelovalec krši njegove pravice, določene z GDPR ali ZVOP-2, zahteva sodno varstvo svojih pravic ves čas trajanja kršitve. Posameznik lahko zahteva prenehanje kršitve in vzpostavitev zakonitega stanja (v določenih primerih tudi odškodnino).
V postopku pa odloča upravno sodišče po določbah ZUS-1, ki veljajo za tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vendar kot omenjeno sodne prakse na podlagi takšne tožbe zaradi kršitve 17. člena GDPR po 11. členu ZVOP-2 na žalost še ni, zato bo za analizo prakse sodišč v tovrstnih zadevah treba še nekoliko počakati.
Vsekakor se je v takih in podobnih primerih smiselno obrniti na odvetnika, ki ima s tem področjem že izkušnje.
Napisala Alja Poljšak