Vrhovno sodišče verjame v dobroto ljudi!
V vmesni sodbi je Vrhovno sodišče med drugim odločilo, da od povprečno skrbnega človeka ni moč pričakovati, da vselej izhaja iz domneve o nepoštenosti ljudi, ki jih ne pozna dobro. Tožnik je v svoje stanovanje povabil osebi, ki ju ni poznal dobro. Vendar iz v postopku ugotovljenih dejstev ne izhaja, da bi bil seznanjen s kakšnimi okoliščinami, iz katerih bi lahko sklepal, da sta nepošteni in da obstaja nevarnost, da mu bo katera od njiju ukradla avto. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da tožniku ni mogoče očitati, da je ravnal z veliko malomarnostjo. Tožnik bi ravnal z veliko malomarnostjo, če bi bil nastanek zavarovalnega primera (kraja avtomobila) običajna (najpogostejša) posledica takega ravnanja, z navadno malomarnostjo pa, če nastanek zavarovalnega primera ne bi bil običajna (najpogostejša) posledica takega ravnanja, vendar bi bila kljub temu večina razumnih ljudi v enakih okoliščinah sposobna predvideti, da lahko tako ravnanje povzroči nastanek zavarovalnega primera (torej, da je bila možnost kraje avtomobila predvidljiva).
Vmesna sodba Vrhovnega sodišča RS pod opr. št. II Ips 119/2021 je dostopna na povezavi.
Prispevek pripravila odvetnica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.