Ob smrti zapustnika, se z dedovanjem premoženje pokojnika prenese na njegove dediče. Sodišče uvede zapuščinski postopek na podlagi mrliškega lista pokojnika, v njem pa se ugotavlja višina zapuščine, kdo so dediči, ali je zapustnik sestavil oporoko ipd. Ves čas trajanja postopka si sodišče prizadeva za sklenitev dednega dogovora, kljub temu pa se nemalokrat med udeleženci postopka pojavi spor o višini zapuščine in dednih deležev posameznih dedičev.
Zapustnik lahko za čas življenja prosto razpolaga s svojim premoženjem in tako z naklonitvijo daril premoženjsko favorizira katerega od dedičev. Da bi se preprečilo neenako obravnavanje oseb, ki bi po zakonu morale biti v enakem položaju (zakoniti dediči), je naš pravni red vzpostavil institut pravne dobrote vračunanja daril.
Zakonska podlaga
Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v 46. členu določa, da se vsakemu zakonitemu dediču v dedni delež vračuna vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika. To pomeni, da se bo dediču, ki mu je zapustnik za čas svojega življenja dal določeno darilo, to darilo vštelo v njegov dedni delež. Obdarovani dedič bo tako pri dedovanju iz zapuščine dobil efektivno manj kot sodediči, ki darila niso prejeli.
Darilo se vračuna tako, da ostali dediči iz zapuščine prejmejo vrednost, ki ustreza vrednosti prejetega darila. Nato pa se preostanek zapuščine razdeli med vse dediče skladno s pravili dednega reda (idealna kolacija). Možno pa je tudi da dedič podarjen predmet vrne v zapuščino, ki se nato razdeli med sodediče (realna kolacija).
Pri zakonitem dedovanju pride do vračunanja na podlagi zakona samega, velja namreč domneva, da je zapustnik želel enako obravnavati vse svoje zakonite dediče. Vračunanje darila mora zahtevati eden od sodedičev, ki to lahko stori vse do trenutke delitve zapuščine tj. tudi po tem, ko je sklep o dedovanju že pravnomočen, vendar pa zapuščina še ni razdeljena.
Obdarjeni dedič pa lahko v skladu s 3. odstavkom 46. člena ZD dokaže, da so izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme od vračunavanja daril v dedni delež. Tretji odstavek določa, da se darila ne vračunavajo v primeru, ko zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izrecno izjavi, da se to darilo ne vračuna v dedni delež, oziroma je mogoče tako voljo zapustnika razbrati iz okoliščin obdaritve.
Kaj je darilo?
Zakon o dedovanju v 29. členu definira tudi pojem darila. To je pomembno, saj se njihova vrednost upošteva pri izračunu višine zapuščine. Zakon določa, da se za darilo šteje vsako zapustnikovo neodplačno razpolaganje za čas življenja. Pod ta pojem spada tudi odpoved pravici, odpust dolga in vse tisto, kar je zapustnik dal dediču na račun njegovega dednega deleža ali za ustanovitev ali razširitev gospodinjstva ali za opravljanje poklica.
Zakon določa, da so iz vračunanja izvzete tudi določene vrste daril. V dedni delež se tako ne vračunajo običajna manjša darila (55. člen ZD) – to so darila dana ob posebnih priložnostih npr. rojstni dan. Poleg tega je izvzeto tudi vse, kar je bilo porabljeno za preživljanje dediča in njegovo obvezno šolanje (54. člen ZD).
Vračanje daril v primeru oporočnega dedovanja
Od zakonitega dedovanja pa je potrebno ločiti primere, ko zapustnik napravi oporoko. Pri oporočnem dedovanju pa do vračunanja ne pride po samem zakonu, ampak le v primeru ko oporočitelj izrecno izrazi voljo, da se določeno darilo ne vračuna v dedni delež dediča.
Kljub temu pa je pri svojem oporočnem razpolaganju oporočitelj omejen – darila za čas življenja ne smejo presegati skupnega nujnega deleža dedičev (seštevek vseh manjših delov zakonitih deležev dedičev, ki jih zakoniti dediči morajo prejeti tudi v primeru, ko se deduje skladno z določili oporoke). Če zapustnik z razpolaganjem poseže v nujne deleže, imajo oškodovani dediči pravico zmanjšati oziroma razveljaviti razpolaganja zapustnika pred smrtjo. Prikrajšani dedič tako lahko zahteva vračilo vrednosti darila do vrednosti svojega nujnega deleža. Gre za omejitev svobode oporočnega razpolaganja z namenom zaščite socialnega položaja dedičev, ki jim zaradi vezi z zapustnikom že po zakonu pripada določen del zapuščine.
Sodno varstvo
V situaciji, ko pride do spora glede višine zapuščine in določitve dednih deležev dedičev, sodišče prekine zapuščinski postopek in dediča, ki zahteva vračunanje, napoti na pravdo.
Zato vam v primeru negotovosti glede pravičnosti delitve zapuščine svetujemo, da se glede tega posvetujete z usposobljenim pravnim strokovnjakom.
Napisala odvetnica in patnerica Ines Rostohar Dežman