Poletne počitnice se začenjajo. Slednje za večino otrok in njihovih staršev pomenijo priložnost za skupen oddih in sprostitev, v situacijah, ko starša ne živita skupaj, pa to obdobje lahko predstavlja dodaten stres in izziv.
Predvsem tedaj, ko starša po razpadu skupne življenjske skupnosti še nista dorekla podrobnosti glede izvajanja stikov s skupnimi otroki, je takojšnja ureditev tega vprašanja včasih nujno potrebna. Morebiti iz razloga, ker eden od staršev drugemu staršu onemogoča izvajanje stikov, bodisi iz razlogov, ki narekujejo zmanjšanje obsega trenutno potekajočih stikov ali celo njihovo ukinitev.
Začasna odredba
Zavedati se treba, da je izdaja začasne odredbe izreden ukrep, ki ga moramo tolmačiti restriktivno. V skladu z določbami Družinskega zakonika (DZ) sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Tudi na podlagi ustaljene sodne prakse slovenskih sodišč je začasna odredba v sporih varstva in vzgoje otrok nujen ukrep, kadar se pokaže, da varstvo otrok terja nujno ukrepanje že tekom postopka (torej pred izdajo končne sodne odločbe). Navedeni pogoj je izpolnjen, ko se ugotovi, da bi sicer brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težka popravljiva škoda (praviloma gre v zvezi z izvajanjem stikov za psihološko ogroženost) in da zaradi te ogroženosti otroka izhaja nujnost, da se vprašanje stikov uredi še pred odločitvijo v sporu.
Korist otroka
Izpostaviti velja, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom, s stiki pa se zagotavljajo predvsem otrokove koristi (141. člen DZ). Pri izbiri ukrepa za zavarovanje otrokovih koristi mora sodišče vselej upoštevati načelo najblažjega posega. Po tem načelu je treba pri izbiri ukrepa upoštevati, naj se odredi ukrep, s katerim bodo starši čim manj prizadeti, če se z njim da zavarovati koristi otrok. To je treba upoštevati tudi pri odločanju o načinu izvrševanja otrokovih stikov.
Nujnost
Če se stiki med otrokom in staršem, pri katerem otrok ne živi, sicer ustaljeno izvajajo ter posledično omogočajo vzpostavitev čustvene navezanosti otroka na starša ter negovanje njunega medsebojnega odnosa (ter ni okoliščin, ki bi vodile v odtujitev), nujnosti za izdajo začasne odredbe z določitvijo stikov ni. Zgolj dejstvo, da staršu odgovarja določen način preživljanja poletnih počitnic (v določenem terminu), ne vzpostavlja pogojev za intervencijo sodišča.
Poletne počitnice
V času pred poletnimi počitnicami se namreč pogosto srečujemo s primeri, ko se starša ne moreta dogovoriti o terminih dopustovanja z otroki, kar med njima sicer lahko vzpostavlja hude konflikte, ob siceršnji kontinuiteti izvajanja stikov pa to ne pomeni stanja, ki terja takojšnje sodno ukrepanje.Po drugi strani pa takojšnje ukrepanje prav gotovo zahtevajo situacije, ki terjajo ukinitev stikov, predvsem ob pojavu nasilja (psihičnega ali fizičnega), posledic alkoholizma ali zlorabe prepovedanih substanc ter drugačnih odklonskih ravnanj.
Glede na to, da so stiki otroka z obema staršema načeloma v otrokovo korist, mora sodišče pred sprejemom odločitve o (začasni) omejitvi ali ukinitvi stikov stanje skrbno preveriti. Pod določenimi pogoji lahko sodišče namesto ukinitve stikov odredi izvajanje stikov pod nadzorom (vendar za obdobje največ devetih mesecev), ko se ob sodelovanju centrov za socialno delo (CSD) lahko tudi na ta način prepreči otrokova ogroženost.
Glede na predhoden kratek povzetek področja začasnih odredb se tako izkaže, da začasne odredbe predstavljajo izključno ukrep za varstvo koristi otrok in v nobenem primeru niso namenjene urejanju razmerij med staršema.
Napisala Ines Rostohar Dežman