Vročitev odpovedi je v praksi nemalokrat lahko zapletena, tudi v primeru, če se delavec vročitvi izogiba, delodajalca pa morebiti preganja rok, v katerem mora opraviti še zagovor oziroma rok, v katerem lahko še poda odpoved.
Obvezna vročitev
Zakon o delovnih razmerjih v 88. členu določa, da mora biti redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroča praviloma osebno v prostorih delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.
Dolžnost prevzema odpovedi
Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Tako je smiselno, da je ob vročitvi navzočih več oseb, ki lahko v primeru dvoma potrdijo, da je bila vročitev opravljena, četudi se delavec morda z navedenim ni strinjal. Ob tem je Vrhovno sodišče že poudarilo, da je za presojo pravilnosti takega vročanja in nastop fikcije vročitve v primeru odklonitve vročitve odločilno, da vročevalec naslovniku omogoči dejansko seznanitev z odpovedjo.
Neznan naslov
Zakon o delovnih razmerjih še določa, da če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma delavec na naslovu ni znan, se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno.
Pisna seznanitev pred odpovedjo
Ob tem iz 85. člena ZDR-1 izhaja, da mora sicer pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku. Takšna pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec, torej ni nujno, da se vselej vroča po pošti.
Izogibanje vročitvi
V praksi se tudi dogaja, da delavci odpoved pričakujejo, vendar se ji na različne načine želijo izogniti. Pogosto so tako delodajalci primorani najeti tudi zunanje svetovalce, ki jim pri tem pomagajo. Za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi se sicer smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka.
To pomeni, da v primeru, če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se mu pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti (prvi odstavek 140. člena Zakona o pravdnem postopku).
Če takšna vročitev ni mogoča, skladno s stališčem Višjega delovnega in socialnega sodišča, vročevalec pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Če naslovnik, torej delavec v tem primeru, pošte ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem predalčniku naslovnika (fikcija vročitve), kar pa ni nujno, da je naslednji dan, temveč lahko preteče nekaj časa.
Pri tem sodna praksa še poudarja, da ni dovolj, da ima naslovnik formalno registrirano prebivališče na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, ampak mora dejansko bivati v stanovanju, na naslovu katerega se vročitev opravlja. Zato je v takšni zadevi odločilno dejstvo, kje je v kritičnem času delavec dejansko bival.
Če odpoved ni pravilno vročena, je lahko nezakonita in tako tudi ni pomembno, ali je v resnici utemeljena ali ne. Posledično vam svetujemo, da se pri takšnih vprašanjih posvetujete s strokovnjakom v izogib dodatnim nevšečnostim.
Napisala Katarina Emeršič Polić, mag. prav.