Prilagoditev mature zaradi epidemije
Zaradi pandemije nalezljive bolezni COVID-19 so vrtci in šole zaprti, kljub temu pa bo matura po zadnjih informacijah potekala v enakem obsegu in na enak način kot prejšnja leta, čeprav so letos šole zaprte že od 16. 3. 2020, skladno s Sklepom Vlade RS o začasnem zaprtju vrtcev in šol, in se torej dijaki zaključnih letnikov na maturo ne morejo pripravljati na enak način kot njihovi predhodniki.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se je dne 7. 4. 2020 po posvetovanju s predstavniki stroke in ravnateljev, državne maturitetne komisije, centra za poklicno izobraževanje (CPI), državnega izpitnega centra (RIC) in predstavniki dijaške organizacije odločilo, da bo matura potekala v enakem obsegu kot vsa leta, le začetek mature bo prestavljen na 30. 5. oz. najkasneje 15. 6. 2020. Odpovedali bi jo le v primeru, če bi tako presodila zdravstvena stroka.
Ministrstvo je namreč prepričano, da bi bil zaključek srednješolskega izobraževanja in prehod srednješolcev v terciarno izobraževanje brez mature mnogo slabša rešitev. Pisanje mature z začetkom junija bo tako zaključeno praktično v predvidenih rokih, morda le z nekaj zamika pri razglasitvi rezultatov. Ob tem so na Ministrstvu še ocenili, da četudi so se razlike pri izvajanju pouka na daljavo pojavile, se bodo te odrazile zgolj pri ocenjevanju zadnje konference v tem šolskem letu, kjer se bo preverjalo samo znanje zadnje konference, ne pa pri rezultatih, doseženih na maturi. Poudarili so še, da je pravičneje, da dijaki zaključnih letnikov dobijo tudi maturitetne ocene, kjer se preverja znanja vseh štirih let srednješolskega izobraževanja, ki se je v okoli 95 % normalno izvedlo brez vpliva epidemije koronavirusa.
Dne 30. 3. 2020 je tudi direktor RIC sporočil, da je najbolj smiselno, da se matura izvede kot doslej. Zapisal je, da so v ta namen šole in učitelji izbirnih maturitetnih predmetov dobili tudi specifična navodila, kako naj se zaključujejo obveznosti s seminarskimi nalogami, laboratorijskimi vajami, predstavitvami, ustvarjalnimi vajami ipd. v času, ko pouka v šolah ni ter da je RIC za čim boljše priprave v teh razmerah za esej iz slovenščine učiteljem in dijakom letos ponudil posnetek predavanja, ki so ga pripravili za usposabljanje ocenjevalcev esejev. Direktor RIC je dodal, da rešitve za kandidate poklicne mature za aktivnosti, ki bi morale potekati v času, ko v šolah ni pouka, preučujejo na Centru za poklicno izobraževanje (CPI) ter da bodo te enake ali zelo podobne rešitvam pri splošni maturi. Mednarodna matura pa je zaradi pandemije COVID-19 odpovedana, saj maturanti ne bi imeli zagotovljenih enakih pogojev za uspeh glede na nedvomno različne situacije v državah v aprilu in začetku maja, ko poteka mednarodna matura.
Maturo sicer ureja Zakon o maturi, ki določa vsebino splošne mature in poklicne mature (v nadaljnjem besedilu: matura), pravice in obveznosti dijakov ter drugih kandidatov za opravljanje mature oziroma maturitetnih izpitov, sestavo in pristojnosti maturitetnih organov ter postopek in način opravljanja mature. Vendar ta zakon ne določa, na kakšen način naj se izvede matura v primeru pandemije nalezljive bolezni ali drugih izjemnih razmer. Glede na to, da se s takšno ali podobno situacijo v zadnjih desetletjih (na srečo) nismo srečali, tudi sodna praksa na to tematiko ni izoblikovana. V Sloveniji le Zakon o nalezljivih boleznih na splošno ureja ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih boleznih, ki ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije, vendar pa ne posega na področje izobraževanja in prilagojenega načina ocenjevanja.
Iz 42. člena Pravilnika o splošni maturi pa izhaja, da mora imeti vsak kandidat na maturi svojo mizo ter da je med središči stolov najmanj 1,5 m razdalje. V izpitnem prostoru je praviloma lahko le do 30 kandidatov. Lahko bi torej razlogovali, da so že po sedanjem Pravilniku nekateri ukrepi za preprečitev oz. zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 v določeni meri spoštovani, saj je upoštevana varna razdalja med posamezniki. Med pisnim delom izpita namreč kandidati, nadzorni učitelj ter strokovna delavca v vsakem primeru ne smejo interagirati oz. se približevati. Načeloma je varna razdalja upoštevana tudi med ustnim izpitom, kjer je v učilnici prisotnih še manj ljudi kot na pisnem delu, in sicer le dva kandidata in izpitna komisija. Vendar drugi preventivni ukrepi v Pravilniku niso predvideni.
Posledično smo preučili tudi odzive in rešitve drugih držav glede izvedbe maturitetnih izpitov. Ugotovili smo, da večina evropskih držav letošnje mature ni odpovedala, so jo pa nekatere države nekoliko spremenile. V Franciji bo tako na primer matura izvedena, vendar v drugačnem obsegu. Francosko ministrstvo za izobraževanje se je odločilo, da pisnih izpitov ne bo, potekal bo le ustni izpit iz francoščine konec junija ali začetek julija, ostale ocene iz drugih predmetov pa se bo izračunale na podlagi povprečja ocen pri predmetu v letošnjem letu, brez da bi se upoštevale ocene pridobljene v času zaprtja šol.
V sosednji Italiji so pripravili dva scenarija, in sicer če se bodo dijaki lahko vrnili v šole do 18. 5. 2020, bo ministrstvo pripravilo prvi izpit iz italijanščine, drugi vseobsežni izpit pa bodo pripravile šolske komisije, nato bo potekal še ustni izpit. Dijake bodo ocenjevali njihovi učitelji, ne pa profesorji drugih šol, kot je bilo to v navadi. Če se dijaki ne bodo mogli vrniti v šole do 18. 5., se bo izvedel samo ustni maturitetni izpit pred interno komisijo, sestavljeno iz profesorjev šole, kjer poteka izpit, predsednik komisije pa bo njen edini zunanji član.
V Avstriji se bo po nam dostopnih informacijah matura izvedla, vendar bo število dijakov v posamezni učilnici omejeno na le 15 kandidatov. V Nemčiji bodo vse zvezne dežele maturo poskušale izpeljati po načrtih, v Španiji jo napovedujejo konec junija in prve dni julija, na Portugalskem bodo maturitetni izpiti potekali prek spleta. Češka, Danska in Malta so se odločile, da bodo ocenjevale povsem drugače kot v prejšnjih letih in ne bodo organizirale klasičnih zaključnih izpitov ali mature. V Luksemburgu bodo maturo sicer izpeljali v predvidenih rokih, vendar pa bo državna izpitna komisija upoštevala, da snov ni bila v celoti predelena in bo vprašanja temu primerno prilagodila.
V Veliki Britaniji pa so maturo povsem odpovedali, uspeh dijakov na končnem izpitu bo tako temeljil na povprečju ocen v tem šolskem letu in drugih dejavnikih, ki jih morajo profesorji upoštevati, kot na primer ocene na poskusni maturi. Podobno se je odločila Nizozemska, in sicer je odpovedala vse državne izpite, potrdila o zaključku šolanja pa bo nadomestila z rezultati, pridobljenimi na šolskih testih. Med evropskimi državami so zaključne izpite v celoti odpovedale tudi Irska, Slovaška, Norveška in Švedska.Tudi v ZDA so odpovedali izpite za fakultete, ki so bili predvideni za začetek maja, kasnejši bodo potekali prek spleta. Nenazadnje pa so v Aziji in Afriki države, kot so na primer Japonska, Indonezija, Hong Kong, Uganda, Indija, Pakistan in Malezija, prestavile ali odpovedale maturitetne izpite.
Kot že pojasnjeno obstoječa nacionalna zakonodaja vprašanja izvedbe mature oz. njene prilagoditve v takšnih ali podobnih razmerah ne ureja. S situacijo, ko približno 15.000 dijakov zaradi epidemije ne obiskuje več pouka od marca dalje ter pouk in priprave na maturo potekajo na daljavo, kar je odvisno tudi od spretnosti in znanja uporabe telekomunikacijskih sredstev posameznega profesorja, se namreč še nismo srečali. Iz zgoraj povzetih ukrepov drugih držav pa je razvidno, da je maturo povsem mogoče izpeljati tudi na netradicionalen način. S posledicami pandemije COVID-19 se lahko spopademo tudi na ravni izobraževanja na drugačne načine, kot smo se jih posluževali do sedaj. Ob tem ne smemo pozabiti na ustrezne ukrepe (npr. maske, rokavice, razkuževanje prostorov, primerna razdalja) v skladu z navodili zdravstvene stroke, če se bo matura izvedla interaktivno.
Jasno je, da morajo dijaki prejeti zaključne ocene, ki bodo predstavljale tudi podlago za njihov vpis na fakultete, vendar pa to ne pomeni, da se morajo te zaključne ocene pridobiti zgolj na podlagi uspeha na pisnih in ustnih maturitetnih izpitih v doslej znanem obsegu. Menimo, da bi bilo za zdravje učencev in učiteljev ter drugih sodelavcev vsekakor varneje, da bi se sprejele prilagoditve mature.
Prav tako bi bilo to tudi pravično, saj letošnji dijaki 4. letnikov zaradi zaprtja šol, izostanka pouka in priprav na daljavo nedvomno niso v enaki situaciji, kot so bili njihovi predhodniki. Pri tem bi morali med drugim tudi ustrezno upoštevati neenakosti dijakov pri dostopu do učnih pripomočkov na daljavo, ki se v normalnem teku pouka ne kažejo. Razlogi za odpoved oz. prilagoditev mature v drugih državah temeljijo predvsem na varnosti, zdravju ter blaginji kandidatov in izobraževalnega osebja. Tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bi lahko odločilo, kot so se že ministrstva drugih evropskih držav, da bo matura izvedena v manjšem obsegu, prek spleta ali pa bi se ocene pridobile na podlagi povprečja ocen v letošnjem letu. Za to namreč ne vidimo nobenih preprek.
Članek naj bo razumljen tudi kot javni apel Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da upošteva izjemne razmere, v katerih smo se znašli vsi in ki nedvomno vplivajo tudi na dijake, ki zaključujejo svoje srednješolsko izobraževanje.
Kandidati na maturi bi morali imeti enake možnosti in pogoje za uspeh kot njihovi predhodniki, česar pa ob odsotnosti intenzivnih priprav na maturo, ki bi po pravilih potekale v aprilu in maju ter splošnem stresu, ki ga v pandemiji doživljajo mladostniki, že več kot medec dni ločeni od svojih vrstnikov, ni mogoče zagotoviti z izvedbo mature v enakem obsegu kot do sedaj. Prilagoditve so zagotovo potrebne, bodisi v smeri zmanjšanja števila predmetov (samo trije osnovni predmeti oz. skupni del mature) bodisi v izbiri zgolj ustnega ali zgolj pisnega preverjanja. Nedvomno bi bilo torej pošteno, da se matura ne le prestavi na kasnejši datum, temveč da se njen obseg prilagodi trenutni situaciji in se posledično izvede le ustne izpite skupnega dela mature (trije osnovni predmeti) oz. pisne izpite prek spleta ali pa se maturo v celoti odpove in se izračuna ocene kandidatov glede na doseženo povprečje ocen v letošnjem šolskem letu. Odločitev Ministrstva pa mora temeljiti na skrbi za zdravje, poštenost, pravičnost in vključenost vseh kandidatov.
Obstoječi predspisi ne bi smeli biti izgovor za neaktivnost. Aktualna praksa kaže, da se lahko spremembe zakonov, ki so potrebne v dani situaciji, pripravijo, sprejmemo in uveljavijo v najkrajšem možnem času.
Pripravila: Katarina Emeršič Polić
Foto: Nataša Pirc Musar