Pacientove pravice v Sloveniji ureja Zakon o pacientovih pravicah, ki določa, kako in v kakšnem roku se lahko vloži zahteva zaradi neustreznega odnosa ali zdravstvene obravnave. V nadaljevanju preverite natančen postopek, roke in možnosti za učinkovito zaščito svojih pravic.
Prva zahteva zaradi neustreznega odnosa
Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh od domnevne kršitve, kot to določa Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP).
Prva zahteva zaradi neustreznega ravnanja
Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev pri nudenju zdravstvene obravnave pa lahko pacient vloži najpozneje v 30 dneh po končani zdravstveni obravnavi.
Če je pacient za kršitev izvedel kasneje oziroma če so se posledice kršitve pokazale kasneje, lahko vloži prvo zahtevo v treh mesecih po preteku zgoraj navedenih rokov.
Vložitev zahteve
Pacient lahko vloži ustno ali pisno zahtevo pri pristojni osebi izvajalca zdravstvene dejavnosti. Kadar je izvajalec zdravstvene dejavnosti zasebnik posameznik, se lahko ustna zahteva vloži tudi neposredno pri njem.
Če se iz pisne zahteve ne da razbrati, kdo jo je vložil ali če je zahteva žaljiva ali prepozna, se zahteve ne obravnava. O tem se napravi pisni zaznamek, ki se ga pošlje pacientu, če je znan. Če pisna zahteva ne vsebuje vseh sestavin, potrebnih za obravnavo, pristojna oseba pacienta pozove, da zahtevo v določenem roku dopolni. Če pacient zahteve v roku ne dopolni, se šteje, da je zahtevo umaknil. V pozivu za dopolnitev zahteve se pacienta opozori na pravne posledice, če zahteve ne bo dopolnil, kot izhaja iz 60. člena ZPacP.
Postopek po vložitvi prve zahteve
Pristojna oseba po prejemu prve popolne zahteve lahko:
– zahtevi v celoti ugodi, o čemer napravi pisni zaznamek in ga pošlje pacientu,
– napoti pacienta na pristojno pravno ali fizično osebo, pristojni državni organ ali najbližjega zastopnika, če se zahteva nanaša na uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ali pravic, ki jih ta zakon ne ureja,
– postopek ustavi, če pacient zahtevo umakne, o čemer napravi pisni zaznamek in ga pošlje pacientu ali
– pisno povabi pacienta na ustno obravnavo.
Vabilo na ustno obravnavo
Ustna obravnava ne sme biti kasneje kot 15 dni po vložitvi pacientove zahteve. Na obravnavo se lahko povabi tudi druge osebe, ki imajo znanja s področja obravnavane zadeve in bi lahko pomagale razjasniti okoliščine, pomembne za odločitev, če pacient s tem soglaša.
Če pacient na ustno obravnavo ne more priti, lahko za sodelovanje v obravnavi pooblasti zastopnika ali drugo osebo ali pa predlaga, naj se zahteva reši brez njegove navzočnosti. Če pacient svojega izostanka do začetka obravnave ne opraviči, pristojna oseba postopek ustavi s pisnim zaznamkom, ki ga pošlje pacientu.
Ustna obravnava
Pristojna oseba na ustni obravnavi lahko opravi:
– pogovor s pacientom,
– pogovor z udeleženim ali drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, ki lahko pojasni okoliščine obravnavane kršitve,
– pogovor z drugim strokovnjakom, ki ima znanja s področja obravnavane kršitve in bi lahko pomagal razjasniti okoliščine, pomembne za odločitev,
– pregled zdravstvene ali druge dokumentacije.
Dogovor
Na obravnavi lahko pristojna oseba s pacientom sklene dogovor o načinu rešitve spora. Dogovor je sklenjen, ko ga podpišeta pacient in pristojna oseba.
Dogovor o načinu rešitve spora iz prejšnjega odstavka se lahko sklene zlasti o:
– ustnem ali pisnem opravičilu,
– povračilu nepotrebnih stroškov ali druge škode v vrednosti do 300 evrov,
– pridobitvi drugega mnenja,
– ponovitvi, dopolnitvi ali popravi zdravstvene storitve, če je bila izvedena neustrezno,
– predlogu uvedbe internega ali zunanjega strokovnega nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo strokovni nadzor v zdravstvu,
– predlogu uvedbe postopka ugotavljanja obravnavane kršitve varstva osebnih podatkov.
Druga zahteva pred Komisijo
Če med drugim dogovor o načinu rešitve spora ni sklenjen, lahko pacient vloži drugo zahtevo pri Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
Komisija je pristojna za odločanje o drugi zahtevi:
– zaradi nedoseženega dogovora v postopku obravnave prve zahteve,
– zaradi nespoštovanja dogovora, ki je bil sklenjen v postopku obravnave prve zahteve,
– če izvajalec zdravstvene dejavnosti kljub pravočasno in pravilno vloženi prvi zahtevi obravnave ni izvedel.
Rok za vložitev
Drugo zahtevo lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh po vročitvi zapisnika iz postopka za obravnavo prve zahteve ali v 15 dneh po poteku roka za izvršitev dogovora. Če izvajalec zdravstvene dejavnosti obravnave prve zahteve ni izvedel, lahko pacient vloži drugo zahtevo v 30 dneh od vložitve popolne prve zahteve.
Pripravljalni narok
Predsednik Komisije na pripravljalni narok povabi pacienta, njegovega zakonitega zastopnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti, zoper katerega je bila vložena druga zahteva, določi člana Komisije, ki vodi pripravljalni narok in je strokovnjak s področja prava, lahko pa tudi odloči, da na pripravljalnem naroku sodeluje član Komisije z ustreznimi strokovnimi znanji s področja zdravstva.
Predsednik Komisije poleg vabila na pripravljalni narok pošlje izvajalcu zdravstvene dejavnosti tudi drugo zahtevo pacienta in mu določi rok za odgovor. Odgovor izvajalca zdravstvene dejavnosti se vroči pacientu najmanj osem dni pred pripravljalnim narokom.
Namen in potek pripravljalnega naroka
Na pripravljalnem naroku član Komisije z udeleženci razpravlja o dejanskih in pravnih vidikih druge zahteve in se, upoštevaje naravo kršitve, dogovori za eno od naslednjih možnosti:
– takojšnjo sklenitev poravnave,
– soglasje za pričetek postopka mediacije ali
– postopek obravnave druge zahteve v senatni obravnavi.
Ustavitev obravnave
Če udeleženci ne sklenejo poravnave oziroma ne dosežejo soglasja o začetku postopka mediacije in pacient zahteva odškodnino zaradi domnevne kršitve, predsednik Komisije izda sklep, s katerim se postopek obravnave druge zahteve ustavi in pacienta pouči o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred sodiščem.
Vsekakor se je v takšnih in podobnih primerih smiselno posvetovati z odvetnikom, ki se je takšnih postopkov že udeležil in ima izkušnje na tem področju.
Napisala odvetnica in partnerica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.