Zakon o medijih
Pravica do objave odgovora ali popravka zagotavlja pravico do svobodnega izražanja ter je povezana z nedotakljivostjo in varstvom človekove osebnosti in dostojanstva.[1] Pravico do popravka in pravico do odgovora ureja Zakon o medijih (Zmed) v členih 26 do 44. Ustavno sodišče sicer razloguje, da je ustavno bistvo razlike med popravkom in odgovorom v tem, da je prva pravica dana (predvsem) v zasebnem interesu, druga pa (izključno) v javnem.[2]
Pravica do popravka objavljenega obvestila
Skladno s 26. členom ZMed ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. Z izrazom obvestilo je mišljena vsaka objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, ne glede na to, ali je bila vsebina objavljena v obliki vesti, komentarja oziroma v kakršni koli drugi obliki.
Z izrazom popravek pa ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Objava popravka se lahko zahteva v 30 dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najpozneje v treh mesecih od objave obvestila.
Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev. Dopustni so samo pravopisni popravki pod pogojem, da je o njih prizadeti obveščen in se z njimi strinja, kot izhaja iz 27. člena ZMed. Popravek mora biti objavljen:
- če medij izhaja mesečno ali v večjih časovnih presledkih in zahteva po objavi prispe vsaj 14 dni pred izidom, v prvi izdaji oziroma oddaji medija po prejemu popravka;
- v vseh drugih primerih najkasneje v drugi izdaji oziroma enakovredni oddaji medija po prejemu popravka;
- pri elektronskih publikacijah v roku 48 ur po prejemu popravka.
Vsaka objava mora biti jasno označena kot popravek, lahko pa tudi z oznako »prikaz nasprotnih dejstev«. Objava mora vsebovati ime prizadetega in navedbo, na kateri članek oziroma oddajo se nanaša. Popravek mora biti objavljen v taki obliki in na takem mestu, da ima njegova objava enako vrednost kot članek ali prispevek, na katerega se nanaša. Če izhaja medij v več izdajah ali ima več programov, se mora popravek objaviti v tistih izdajah oziroma programih, v katerih je bil objavljen članek ali prispevek, na katerega se popravek ali prikaz nasprotnih dejstev nanaša. Kadar se popravek nanaša na dva ali več obvestil, ki so obravnavala isti dogodek oziroma isto osebo in so bila objavljena v različnih medijih istega izdajatelja, se popravek objavi v vseh teh medijih.
Odgovorni urednik medija mora prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti, v kateri številki oziroma oddaji bo objavljen zahtevani popravek, oziroma, da zavrača objavo. V primeru, da odgovorni urednik zavrne objavo popravka, mora svojo odločitev pisno obrazložiti. V svoji obrazložitvi mora jasno in nedvoumno navesti, katere navedbe v popravku so razlog za zavrnitev objave.
Če odgovorni urednik ne objavi popravka v roku in na način, določen s citiranim zakonom, ima tisti, ki zahteva objavo popravka, pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo odgovora ali popravka pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore, na katerega območju je sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja medija, prek katerega je bilo objavljeno obvestilo, na katero se nanaša popravek. Tožba se lahko vloži najpozneje v tridesetih dneh po preteku roka za objavo popravka, oziroma od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu s tem zakonom (33. člen ZMed).
Pravica do odgovora na objavljeno informacijo
Pravica do odgovora je namenjena zagotavljanju javnega interesa po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti kot enega od nujnih pogojev demokratičnega odločanja o javnih zadevah. 42. člen ZMed določa, da ima vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov odgovor na objavljeno informacijo, v katerem se z dokazljivimi navedbami zanikajo, bistveno popravljajo ali bistveno dopolnjujejo navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji.
Iz 43. člena ZMed pa izhaja, da se mora odgovor objaviti brez sprememb in dopolnitev, razen pravopisnih popravkov. Odgovorni urednik ima sicer pravico, da od avtorja pred objavo zahteva skrajšanje odgovora. Odgovorni urednik lahko med drugim zavrne objavo odgovora tudi v primeru, če se v odgovoru navajajo neresnični ali nedokazljivi podatki ali trditve. Če so po mnenju odgovornega urednika neresnični ali nedokazljivi le nekateri podatki ali trditve, ne sme zavrniti objave, ne da bi prej pozval avtorja, naj take podatke in trditve iz odgovora izloči.
Tudi v tem primeru ima zainteresirana oseba pravico do sodnega varstva, smiselno podobno, kot je to določeno glede objave popravka oziroma prikaza drugih ali nasprotnih dejstev. V sodnih sporih v zvezi z objavo popravka ali odgovora se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku skladno s 44. členom ZMed.
[1] https://www.gov.si/teme/pravica-do-popravka-in-odgovora/
[2] https://e-kurs.si/komentar/zakonska-ureditev-9/
Pripravila: Katarina Emeršič Polić