Razmah družbenih medijev je vnesel novo dinamiko v medsebojne odnose med ljudmi. Predvsem Facebook, LinkedIn in Twitter so postali platforme za najrazličnejša pisanja, žal pa vedno ne zgolj prijetna. Vse pogosteje je moč zaznati izredno žaljivo, zaničevalno in poniževalno komunikacijo, ki pa v končni posledici lahko rezultira v hudih psihičnih stiskah ljudi in krnitvi dostojanstva. Tarče tovrstnih pisanj niso le javne osebnosti temveč povsem navadni državljani, po drugi strani pa tudi številni podjetniki in gospodarske družbe.
Kot razlog tovrstnega početja lahko štejemo predvsem dejstvo, da je bistveno enostavneje in lahkotneje svoje mnenje izreči v delni intimi, daleč od neposrednih sogovornikov in naslovnikov, v vednosti, da odziva morebiti niti ne bo. Vendarle pa lahko žaljivke, neresnične izjave in obtožbe rezultirajo v nastanku ogromne škode, ki je zelo težko odpravljiva.
Posledično je prav, da so takšna pisanja obravnavana znotraj sodnega sistema in ustrezno sankcionirana. Pri tem pa se je treba zavedati, da vsaka izjava (četudi žaljiva), ni nujno protipravna, saj ustavno zagotovljena pravica do svobode izražanja omogoča določene odmike. Prav tako je treba za uspešno uveljavljanje odškodnine dokazati tudi obstoj in nastanek škode (torej obseg psihičnih bolečin in s tem povezane neprijetnosti). Nekoliko lažje je v primeru pravnih oseb kot oškodovancev, kjer je najnovejša sodna praksa omilila meje dokazovanja škode (ki je sicer veljalo kot probatio diabolica) in opredelila, da so v primeru pravnih oseb (kot umetnih pravnih subjektov) duševne bolečine že pojmovno izključene. Posledično za sklep o obstoju pravno priznane škode (v smislu določbe 183. člena Obligacijskega zakonika) zadošča že trditvena podlaga, iz katere je razvidna protipravna izjava ter njen zrcalen negativni učinek na ugled ali dobro ime pravne osebe. Če se namreč izkaže, da sporna izjava že po objektivnih merilih protipravno posega v ugled in dobro ime pravne osebe, slednji za takšen poseg in tipizirano škodo, ki ga ta predstavlja, pripada vsaj določena pravična denarna odškodnina.
Če ste se znašli v eni ali v drugi vlogi (torej kot pisec ali kot oškodovanec) je prav, da se pozanimate o vaših možnostih in temu prilagodite nadaljnje korake. Sprožanje sodnih postopkov ni vedno najprimernejša pot, v praksi pa ugotavljamo, da se nesoglasja pogosto rešijo že v predsodni fazi, kar je prav gotovo najbolj ugodno in najbolj učinkovito za vse vpletene.
Napisala Ines Rostohar Dežman