Jasno naj bi bilo, da se med bolniškim staležem ne dela in da mora oseba počivati oziroma spoštovati navodila zdravnika. Kljub temu v praksi seveda prihaja do zapletov in tudi do izrednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Spoštovanje navodil
V bolniškem staležu mora oseba spoštovati navodila zdravnika o morebitnem odrejenem strogem počitku ali dopustnem gibanju. Po 233. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja morata osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija zavarovancu tudi dati navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi…). V času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se zdravi doma v času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma, če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita.
Izredna odpoved
Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi med drugim, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, kot je določeno v Zakonu o delovnih razmerjih.
Opravljanje dela
Ob tem iz 146. člena Pravil izrecno izhaja, da zavarovanec nima pravice do nadomestila plače za začasno zadržanost od dela, če v času takšne odsotnosti opravlja pridobitno delo.
Med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni delavec ne sme delati in delodajalec tega od njega tudi ne sme zahtevati. V času bolniškega staleža namreč opravljanje pridobitnega dela ni dopustno in tudi odrejanje dela s strani delodajalca ni dopustno oziroma je protipravno. Hkrati če delavec v času svoje upravičene polne odsotnosti z dela opravlja delo za delodajalca (ki mu je bilo tudi odrejeno), mu je delodajalec dolžan to delo plačati kot delo preko polnega delovnega časa skladno z ustaljeno sodno prakso.
Sodna praksa
V sodni praksi je bil tudi že obravnavan primer, ko je tožnik dobil izrecno navodilo in opozorilo s strani tožene stranke, da mora prenehati z opravljanjem dela v času bolniškega staleža. Tožnik je bil dolžan upoštevati navodila delodajalca že na podlagi 34. člena ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Nenazadnje je bolniški stalež namenjen zdravljenju bolezni, in ne opravljanju dela. Tako bi tožnik moral spoštovati tudi generalno prepoved opravljanja dela v času bolniškega staleža.
Napisala odvetnica in partnerica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.