Vrhovno sodišče je presodilo, da dedni dogovor kot oblikovalna sodna poravnava o delitvi zapuščine lahko pomeni podlago za vknjižbo dogovorjenega načina delitve (pridobitve izključnih pravic) v zemljiško knjigo. Od vsebine konkretnega dednega dogovora je odvisno, kakšna je v njem zaobsežena vsebina pravnega varstva. Ni videti razumnih in stvarnih razlogov, da dediči z dednim dogovorom ne bi mogli doseči enakih učinkov, kot bi jih lahko dosegli v postopku razdelitve stvari, in da bi dedni dogovor (ob izpolnjevanju vseh potrebnih vsebinskih pogojev), vsebovan v sklepu o dedovanju, ne mogel pomeniti listine za vpis v zemljiško knjigo in/ali izvršilnega naslova za razdelitev stvari.
Vsebina obravnavanega dogovora je oblikovalna, ustanovitev služnosti pa način razdelitve dediščine. Ker je dedni dogovor sodna poravnava vsebinsko enakovredna oblikovalnemu sklepu o delitvi skupnega premoženja, pomeni ustrezno listino tudi za vpis pravice osebne služnosti rabe v zemljiško knjigo, in sicer po drugem odstavku 40. člena Zakona o zemljiški knjigi. Podlaga za vpis namreč ni ugotovitveni sklep o dedovanju, ampak njegov oblikovalni del (sodna poravnava), v katerem je povzet dedni dogovor o razdelitvi zapuščine in katerega neposredna posledica je nastanek osebne služnosti rabe.
Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 12/2022 z dne 27. 7. 2022 še pojasni, da je sklep o dedovanju meritorna odločba, s katero se konča zapuščinski postopek. Njegovo vsebino določa 214. člen Zakona o dedovanju. Med drugim sodišče v njem ugotovi, katero premoženje spada v zapuščino, kdo so zapustnikovi dediči in katere pravice iz zapuščine pripadajo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (6. točka drugega odstavka navedenega določila). Sklep o dedovanju je ugotovitvena odločba in z njim se za dediče razglasijo osebe, na katere je prešla pokojnikova zapuščina že v trenutku njegove smrti. Je končni sklep o vseh dednopravnih vprašanjih, izvirajočih iz zapuščine bodisi da gre za dedovanje (univerzalna sukcesija) bodisi volila ali druge pravice iz zapuščine (singularna sukcesija), in to tako na podlagi oporočnega kot tudi zakonitega dedovanja. Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predlagajo delitev in način delitve, sodišče tak sporazum navede tudi v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena ZD.)
Način delitve dediščine lahko določi že zapustnik v oporoki1, lahko se o njem sporazumejo dediči med zapuščinskim postopkom (dedni dogovor) ali kasneje (delilna pogodba)2, če sporazuma ni, pa se ta deli v sodnem nepravdnem postopku. Delitev v nepravdnem postopku se opravi na predlog enega ali več dedičev, sodišče pa odloči o načinu delitve tako, da s sklepom določi, kateri od dedičev pridobijo izključno lastninsko pravico na posameznih stvareh, ki sodijo v zapuščino (peti odstavek 72. člena v zvezi s 70. členom SPZ). Tak sklep sodišča je oblikovalna sodna odločba, lastninska pravica pa se pridobi (že) s pravnomočnostjo te odločbe. Pridobitni način ni potreben. Ker gre za urejanje premoženjskopravnih razmerij in predlagalni sodni postopek, v katerem prevladuje načelo dispozitivnosti, lahko udeleženci v postopku sklenejo sodno poravnavo. Sodna poravnava tako nadomesti sklep, ki bi ga sicer izdalo sodišče ob koncu postopka. Podlaga za vpis v zemljiško knjigo sta tako bodisi pravnomočen sklep o delitvi (razdružitvi) skupnega premoženja (8. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1) bodisi v tem postopku sklenjena sodna poravnava (drugi odstavek 40. člena ZZK-1).
Skoraj vsak posameznik se v življenju sreča z zapuščinskim postopkom, ki je lahko tudi pravno zahteven in se je v tem primeru smiselno posvetovati s pravnim strokovnjakom, ki vam lahko podrobneje svetuje v izogib nevšečnostim, ki se lahko porajajo.
Opomba št. 1: Če zapustnik v oporoki določi, da posamezne stvari pripadejo posameznim oporočnim dedičem, je na ta način že razdelil zapuščino. Zapustnikova volja glede delitve zapuščine je obvezujoča za sodišče, razen če dediči soglasno določijo drugačen način delitve. Nepremičnine, za katere je oporočitelj določil, da jih deduje določen dedič, se v zemljiški knjigi vpišejo kot lastnina tega dediča.
Opomba št. 2: Za pridobitev lastninske pravice s sporazumno delitvijo se smiselno uporabljajo določila, ki urejajo pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom (prvi odstavek 70. člena SPZ), torej je v primeru delitve nepremičnin potrebno tudi zemljiškoknjižno dovolilo.
Prispevek pripravila: Katarina Emeršič Polić