Skupine za človekove pravice so uspele pred Evropskim sodiščem za človekove pravice glede režima množičnega nadzora v Združenem kraljestvu
Primer: Big Brother Watch in ostali v Združeno kraljestvo, številka zadeve 58170/13, 62322/14 in 24960/15
Sodba je bila sprejeta 25.5.2021
Osemletna pravna bitka Big Brother Watch proti britanskim programom množičnega nadzora, ki jih je razkril žvižgač Edward Snowden, je dosegla vrhunec z zmago zasebnosti.
Ključne točke:
- Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je izdal pomembno sodbo, s katero je odločil, da režim masovnega nadzora v Združenem kraljestvu krši pravice ljudi do zasebnosti in svobode izražanja.
- Ta nadzorni režim je prvi razkril žvižgač Edward Snowden leta 2013.
- To ne bo vplivalo samo na Združeno kraljestvo, temveč na vso Evropo.
Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je presodil, da zakoni Združenega kraljestva o množičnem nadzoru kršijo pravice do zasebnosti in svobode izražanja.
Ugotovitve:
- Zgodovinski režim prestrezanja v Združenem kraljestvu je kršil pravico do zasebnosti, zaščiteno z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, in svobodo izražanja, zaščiteno z 10. členom konvencije. Zlasti je ugotovil, da:
- odsotnost neodvisne odobritve,
- nevključenost kategorij izbrancev v prošnji za izdajo naloga in
- nedoločenost izbranih oseb, povezanih s posameznikom, ki je obveščevalne službe zanimal,
ni bila združljiva s standardi človekovih pravic.
- Nato je potrdil, da je prestrezanje komunikacijskih podatkov enako resna kršitev zasebnosti kot prestrezanje vsebine in bi moralo biti podvrženo enaki zaščiti. Britanski režim za množično prestrezanje komunikacijskih podatkov je bil torej nezakonit.
- Za dostop do novinarskih virov ni bilo dovolj zaščitnih ukrepov, ki zahtevajo predhodno neodvisno ali sodno odobritev.
Domet sodbe seže dlje kot sodba Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2018 z zahtevo po zagotavljanju novih in močnejših zaščitnih ukrepov ter dodaja novo zahtevo po predhodnem neodvisnem ali sodnem dovoljenju za množično prestrezanje. Dovoljenje mora biti utemeljeno, strogo in mora preveriti ustrezne »zaščite od konca do konca« (ang. end-to-end safeguards).
Ta sodba je vrhunec osemletne pravne bitke proti vladi Združenega kraljestva, ki so jo pripravili Big Brother Watch, Privacy International in 14 drugih prosilcev, in se je začela po tem, ko je Snowden razkril obstoj tajnega množičnega nadzora in programov izmenjave obveščevalnih podatkov, ki jih pridobivajo obveščevalne agencije ZDA in Združeno kraljestvo.
Ilia Siatitsa, vodja pravne službe pri Privacy International, je dejala:
»Današnja sodba je pomembna zmaga za zasebnost in svobodo vseh v Združenem kraljestvu in širše. Do razkritja Snowdena nihče sploh ni vedel za te režime množičnega nadzora. Vse je bilo v sivi coni, brez nadzora in odgovornosti. Od leta 2013 smo vsaj – in končno – lahko natančno preučili nadzorne zmogljivosti obveščevalnih agencij. Danes je Sodišče ponovno poudarilo, da obveščevalne agencije ne morejo ukrepati same, tajno in brez dovoljenja in nadzora neodvisnih organov, ker njihove zmožnosti dostopa do osebnih podatkov o vsakem od nas – tudi če nismo osumljeni kakršnih koli kršitev – predstavljajo resno tveganje v demokratični družbi. Sodba ponuja nekaj predlogov za močnejšo zaščito v prihodnosti, vendar še ni konec. Še naprej se bomo borili proti zlorabam množičnega nadzora in za močnejšo zaščito vseh po vsem svetu.«
Odvetnica Liberty, Megan Goulding je dejala:
»Vsi si želimo imeti nadzor nad svojimi osebnimi podatki in imeti vlado, ki spoštuje našo pravico do zasebnosti in svobodo izražanja. Zaradi tega je današnja zmaga in osredotočenost sodišča na nevarnosti, ki jih predstavljajo te pristojnosti za množični nadzor, tako pomembna. Pooblastila za množični nadzor omogočajo državi, da zbira podatke, ki lahko razkrijejo ogromno o katerem koli od nas – od naših političnih nazorov do naše spolne usmerjenosti. Ta pooblastila za množični nadzor nas ne delajo varnejših. Pravica do zasebnosti ščiti vse nas. Današnja odločitev nas vodi še korak bližje k odpravi teh nevarnih zatiralnih nadzornih pooblastil in zagotavljanju zaščite naših pravic.«
Kate Logan, višja pravna svetovalka pri Amnesty International, je dejala:
»Neomejena hramba in obdelava zasebnih komunikacij milijonov ljudi se mora končati. Današnja sodba pomeni pomemben korak naprej v obsodbi nadzora po volji vlade. Pomembno je, da je sodišče jasno poudarilo, da države ne morejo pooblastila za nadzor podeliti izvršilni veji oblasti, niti zasebnih sporočil na stotine milijonov ljudi ne smejo obravnavati kot brezplačno blago.”
Stranke v postopku
Ta primer je združil ločene tožbe 16 skupin in posameznikov (aktivistov in novinarjev), in sicer:
- American Civil Liberties Union (ACLU), Amnesty International, Bytes for All, Canadian Civil Liberties Association, Egyptian Initiative for Personal Rights, Hungarian Civil Liberties Union, Irish Council for Civil Liberties, Legal Resources Centre (Južna Afrika), Liberty in Privacy International;
- Big Brother Watch, skupina Open Rights, English PEN in dr. Constanze Kurz;
- Bureau of Investigative Journalism in Alice Ross.
Ozadje primera
Primer se je začel leta 2013 po razkritjih Edwarda Snowdena, da je tudi britanski GCHQ tajno prestrezal, obdeloval in shranjeval podatke o zasebnih komunikacijah milijonov ljudi, tudi kadar ti ljudje očitno niso bili predmet zanimanja obveščevalne službe (program Tempora).
Snowden je tudi razkril, da je vlada Združenega kraljestva dostopala do komunikacij in podatkov, ki jih zbirajo ameriška agencija za nacionalno varnost in obveščevalne agencije drugih držav. Vse to je potekalo brez javnega pristanka ali ozaveščenosti, brez zakonske podlage in brez ustreznih zaščitnih ukrepov.
Informacije, ki jih zbira in shranjuje vlada, lahko razkrijejo najbolj intimne vidike zasebnega življenja osebe – kam gre, koga kontaktira, katere spletne strani obiskuje in kdaj.
Leta 2014 je sodišče za preiskovalna pooblastila (ang. Investigatory Powers Tribunal) – zelo tajno sodišče v Združenem kraljestvu, ki obravnava zahtevke proti vsem britanskim obveščevalnim agencijam (GCHQ, MI5 in MI6) – presodilo, da so te prakse načeloma v skladu z obveznostmi Združenega kraljestva glede človekovih pravic. To ugotovitev se je izpodbijalo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Vendar je že britansko sodišče ugotovilo, da je bila izmenjava obveščevalnih podatkov Združenega kraljestva z ZDA, ki jo je urejal tajni pravni okvir, nezakonita, dokler ni bila razkrita med postopkom.
Med tem začetnim postopkom je to posebno sodišče (ang. Investigatory Powers Tribunal) tudi potrdilo, da so britanske obveščevalne agencije nezakonito vohunile za komunikacijami Amnesty International in južnoafriškega Legal Resources Centre.
Med letoma 2013 in 2015 je Big Brother Watch in še 15 organizacij in posameznikov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice vložilo tri ločene tožbe, ki izpodbijajo britanske prakse množičnega nadzora. Primeri so bili združeni in so izpodbijali tri različne programe nadzora Združenega kraljestva: množično prestrezanje komunikacij; izmenjava obveščevalnih podatkov in pridobivanje komunikacijskih podatkov od ponudnikov komunikacijskih storitev.
Septembra 2018 je prvi oddelek Evropskega sodišča za človekove pravice presodil, da zakoni Združenega kraljestva, ki omogočajo množični nadzor, kršijo pravice do zasebnosti in svobode izražanja. A sodba še ni bila dokončna.
Primer je bil nato predložen velikemu senatu Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je 25.5.2021 sprejel svojo končno odločitev.
Izpodbijane so bile tudi pristojnosti Združenega kraljestva, ki jih urejajo zakoni o preiskovalnih pooblastilih iz leta 2016.
Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je v ločeni zadevi Centrum för rättvisa tudi ugotovil, da švedski zakoni o množičnem prestrezanju kršijo pravico do zasebnosti.
Celotna sodba se nahaja tukaj.
Pripravila: Katarina Emeršič Polić