Avtor ima na avtorskem delu, če gre za individualno in intelektualno stvaritev, določene pravice. Avtor vselej obdrži tudi moralne avtorske pravice, materialne avtorske pravice pa lahko odsvoji, pri čemer se avtorsko delo lahko tudi spremeni ali predela.
Avtorsko delo
Avtorsko delo je skladno s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena. Za avtorska dela veljajo med drugim pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi. Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo, kot izhaja iz 10. člena ZASP.
Skladno z ustaljeno sodno prakso stvaritev postane avtorsko delo, če je individualna in intelektualna. Individualna postane šele, če je izvirna in osebna. Dosegati mora tudi vsaj določeno raven ustvarjalnosti. Ob vprašanju, ali je neko delo plagiat, je treba biti skladno s sodno prakso vselej pozoren na to, kolikšna je avtorjeva determiniranost z občo idejo določenega predmeta.
Avtorska pravica
Avtorska pravica pa je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja).
Moralne avtorske pravice
Moralne avtorske pravice tako varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela, gre za npr. pravico prve objave, pravico priznanja avtorstva, pravico spoštovanja dela in pravico skesanja.
Materialne avtorske pravice
Materialne avtorske pravice pa varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela.
Med te spadajo med drugim pravica reproduciranja, pravica javnega izvajanja, pravica javnega prenašanja, pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravica javnega prikazovanja, pravica radiodifuznega oddajanja, pravica radiodifuzne retransmisije, pravica dajanja na voljo javnosti, pravica predelave in pravica distribuiranja.
Preklic materialne avtorske pravice
Avtor lahko prekliče materialno avtorsko pravico, če jo njen izključni imetnik izvršuje v nezadostni meri ali sploh ne in so zaradi tega avtorjevi upravičeni interesi znatno prizadeti. Vendar lahko avtor uveljavi preklic po tem členu samo, če ponudi imetniku primeren dodatni rok za zadostno izvrševanje pravice. Če to zahteva pravičnost, mora avtor povrniti imetniku tudi primerno odškodnino.
Navedeno pomeni, da je potrebno najprej ponuditi npr. založbi dodaten rok, da začne izvrševati svoje materialne pravice ter knjigo npr. primerno tržiti. Če bi založba tudi po pozivu nadaljevala s svojim (neprimernim oz. nezadostnim) ravnanjem, pa bi lahko avtor uveljavil preklic. Pri tem bi moral izkazati, da založba materialne avtorske pravice na delu ne izvršuje v zadostni meri in da so zaradi tega avtorjevi upravičeni interesi močno prizadeti.
Praviloma v praksi do preklica avtorske pravice pride v primeru, ko so avtorjeva plačila vezana na izkoriščanje avtorskega dela in bi bil avtor zaradi neizkoriščanja avtorske pravice prikrajšan.
Pravica do skesanja
Ob tem 20. člen ZASP ureja tudi pravico do skesanja, iz katere izhaja, da lahko avtor materialne avtorske pravice do imetnika prekliče, če ima za to resne moralne razloge in če predhodno imetniku povrne škodo, ki mu s tem nastane.
Če želi avtor kasneje ponovno prenesti materialne avtorske pravice na svojem delu, mora v desetih letih po uveljavitvi pravice skesanja ta prenos prednostno in pod prejšnjimi pogoji ponuditi prvotnemu imetniku.
Sprememba avtorskega dela
Da postane neko delo novo avtorsko delo, se sicer ne zahteva popolna novost avtorskega dela, ampak zadošča subjektivna novost v smislu avtorjevega neodvisnega ustvarjanja brez zavestnega posnemanja obstoječega dela. Vendar če preoblikovanje prvotnega dela sámo ne dosega zadostne ustvarjalne ravni, ne gre za novo delo niti za predelavo, ampak le za poseg v obstoječe delo, s katerim ne nastane nova avtorska pravica. Sodišče pri ugotavljanju, ali gre za novo delo, predelavo dela ali za plagiat, ocenjuje stopnjo podobnosti dela in podobnost načina predstavitve. Če delo s stopnjo verjetnosti vzbuja vtis o prevzemanju bistvenih elementov z verjetnostjo izkazanih avtorskopravno zavarovanih značilnosti, potem gre skladno s sodno prakso za kršitev avtorskih pravic.
Predelava dela
Pravica predelave je izključna pravica, da se neko prvotno delo prevede, odrsko priredi, glasbeno aranžira, spremeni ali kako drugače predela oziroma se prvotno delo v nespremenjeni obliki vključi ali vgradi v novo delo. S predelavo ne smejo biti prizadete pravice avtorja prvotnega dela.
V tem primeru avtor prvotnega dela obdrži izključno pravico do uporabe svojega dela v predelani obliki. ZASP torej priznava avtorju prvotnega dela monopol nad ustvarjalnimi posegi v njegovo delo, kakor tudi monopol nad izkoriščanjem na novo nastalega dela, kot je že odločilo Višje sodišče.
Avtorsko pravo je specifično pravno področje, tako da je pomoč in nasvet strokovnjaka vsekakor dobrodošel, ko se avtor morebiti znajde v zagati oziroma želi pravočasno zaščititi svoje pravice.
Napisala odvetnica in partnerica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.