Ustavno sodišče je 21.1.2016 prvič opredelilo vsebino odvetniške zasebnosti. Odvetnik z izvajanjem odvetniškega poklica nudi pravno pomoč svojim strankam, vključno z zastopanjem v sodnih postopkih. Njegova vloga je bistvena pri uresničevanju pravice do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva in jamstev poštenega postopka. Pomen odvetnika je še bolj nepogrešljiv v kazenskem postopku, kjer je njegova vloga zagovornika ključna za uresničevanje pravice do obrambe in drugih jamstev, ki jih obdolžencu v tem postopku zagotavlja Ustava. Da bi odvetnik to svojo vlogo lahko opravil, mu stranka zaupa ne le svoje osebne podatke, pač pa veliko število informacij, tudi najbolj intimnih iz svoje zasebnosti. Odvetnik jih mora varovati kot poklicno tajnost. Njegova dolžnost varstva te tajnosti je temelj zaupnega razmerja med odvetnikom in njegovo stranko, v katerem se prepletajo vsi vidiki zasebnosti, od splošnega do prostorskega, komunikacijskega in informacijskega. Odvetnik je varstvu tega zaupnega razmerja lahko zavezan le, če lahko hkrati varuje svojo pravico do zasebnosti na poklicnem področju, tudi tako, da država vanjo nedopustno ne posega. Odvetniško zasebnost zato sestavljajo upravičenja, ki so ustavno varovana na podlagi 35. člena, prvega odstavka 36. člena in prvega odstavka 37. člena Ustave. Prav posebnega varstva mora biti deležna, ker se v njej odraža zasebnost odvetnikovih strank.
Povztek odločbe Ustavnega sodišča
Celotna odločba Up 115/14 in 218/14[vc_row][vc_column][/vc_column][/vc_row]