Pogodbe za določen čas so v praksi zelo razširjene, čeprav jih zakon restriktivno ureja in obravnava. Tako je tudi natančno določeno prenehanje pogodbe za določen čas.
Sklenitev pogodbe za določen čas
Skladno s 54. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se pogodba o zaposlitvi lahko izjemoma sklene za določen čas v točno določenih primerih, če gre za:
- izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- začasno povečan obseg dela,
- zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
- poslovodno osebo ali prokurista,
- vodilnega delavca,
- opravljanje sezonskega dela,
- delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
- zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
- opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
- pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
- delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
- predajo dela,
- voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
- druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Navedba razloga v pogodbi
Ta razlog je potrebno tudi zapisati v pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Pri čemer ZDR-1 še določa, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na zgornje omejitve.
Začasna potreba po delu
Pri čemer ne sme iti za trajno potrebo po delu, saj je sicer pogodbo o zaposlitvi treba šteti za nezakonito. Potreba po delu delavca mora biti torej le začasna, dokler traja npr. začasno povečan obseg dela skladno z ustaljeno sodno prakso.
Časovna omejitev
Iz 55. člena ZDR-1 izhaja, da se pogodbo o zaposlitvi sklene za omejen čas, ki je potreben, da se delo v navedenih primerih, opravi. Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon, to so: nadomeščanje začasno odsotnega delavca, zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje tujcev dovoljenje za sezonsko delo, če gre za poslovodno osebo ali prokurista, vodilnega delavca oziroma za voljene in imenovane funkcionarje.
Za isto delo se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas.
Pogodba v nasprotju z zakonom
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, kot je razvidno iz 56. člena ZDR-1 in sodne prakse.
Iz ustaljene sodne prakse še izhaja, da do transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas lahko pride le, če po izteku pogodbe o zaposlitvi delavec opravlja delo še naprej, delodajalec pa to delo sprejema, iz česar lahko izhaja volja strank po nadaljevanju delovnega razmerja. Ob tem je tudi pomembno, da se opravlja isto oziroma podobno delo.
Prenehanje pogodbe za določen čas
Eden od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi je tudi s potekom časa. Tako 79. člen ZDR-1 določa, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, lahko preneha tudi, če se pred potekom časa o tem sporazumeta pogodbeni stranki.
Odpravnina
Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ima pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine pa nima delavec, če gre za sporazumno prenehanje ali za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.
Višina odpravnine
Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove, povečane za sorazmerni del odpravnine za vsak mesec dela.
Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.
Kaj se zgodi ob prenehanju pogodbe
Ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas je prav tista bistvena značilnost, po kateri se ta pogodba razlikuje od pogodbe o zaposltivi za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi namreč praviloma preneha s samim iztekom časa, za katerega je bila sklenjena, tako da prenehanje pogodbe nastopi avtomatično, ob izteku časa ni potrebna odpoved pogodbe, ni odpovednih rokov, ni raznih postopkovnih zahtev pred prenehanjem. Nobeni stranki ni treba storiti ničesar, da bi prišlo do prenehanja pogodbe. Delavci pa imajo ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas pravico do odpravnine.
Bolniška odsotnost in prenehanje pogodbe
116. člen ZDR-1 določa, da delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z iztekom zadnjega dne odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.
ZDR-1 pred prenehanjem pogodbe tako ne varuje delavcev, ki so v bolniškem staležu in imajo sklenjeno pogodbo za določen čas. 116. člena ZDR-1 namreč odlog prenehanja pogodbe o zaposlitvi predvideva le, ko gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. ZDR-1 tako ne določa, da bi lahko pogodbo za določen čas po preteku časa podaljšali zaradi predhodne bolniške odsotnosti delavca. Če bi jo podaljšali, bi lahko trdili, da gre dejansko za pogodbo za nedoločen čas, ki pa jo je nato potrebno odpovedati skladno z zakonskimi predpostavkami in je postopek precej bolj zapleten.
Glede na pogostost teh primerov v praksi se je pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi ali ob sporu zaradi prenehanja le-te smotrno posvetovati s strokovnjakom, ki vam bo lahko najbolj objektivno svetoval, kaj bi bilo primerno storiti.
Napisala odvetnica in partnerica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.