Hurbain proti Belgiji – pravica do pozabe
Sodba je bila objavljena 22.6.2021
Evropsko sodišče za človekove pravice je junija razsodilo v zadevi Hurbain proti Belgiji. Gospod Hurbain je založnik časopisa Le Soir, ki je objavil članek v zvezi z obsodbo voznika zaradi njegove udeležbe v prometni nesreči s smrtnim izidom leta 1994. Zadeva se nanaša na voznikovo »pravico do pozabe« v zvezi s tem člankom. Pravica do pozabe ali pravica do izbrisa, kot je navedena v GDPR, je pravica zahtevati, da upravljavec podatkov izbriše osebne podatke. To ni absolutna pravica in se uporablja samo v posebnih okoliščinah, na primer, če podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili prvotno obdelani, ali če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nasprotuje obdelavi podatkov in ni prevladujočega zakonitega interesa po obdelavi.
Članek je bil prvič objavljen v tisku leta 1994, nato pa na spletu leta 2008. Voznik je leta 2010 prosil, naj se članek anonimizira ali odstrani iz spletnega arhiva časopisa. Voznik je leta 2012 sprožil postopek, kjer je zahteval anonimizacijo, zahtevi so belgijska sodišča ugodila.
Hurbain se je leta 2014 pritožil glede različnih pravnih vprašanj, vendar je leta 2016 belgijsko pritožbeno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo in odločilo, da je članek predstavljal »virtualno kazensko evidenco«. Menili so, da se je temu treba izogibati, še posebej, ker je bil voznik rehabilitiran in je odslužil svojo kazen. Pritožbeno sodišče je menilo, da je najbolj primeren in sorazmeren način za uravnoteženje pravice časopisa do svobode izražanja s spoštovanjem voznikovega zasebnega življenja anonimiziranje njegovega imena v članku s črko X.
Evropsko sodišče za človekove je presojalo ali je bil poseg v pravico do svobode izražanja časopisa iz 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah nujen. Sodniki so se z belgijskim sodiščem strinjali s 6 glasovi za, proti je bil 1 sodnik. Menili so, da članek, ki je star več kot 20 let, ne vsebuje nobene novice in da ni javnega interesa za identifikacijo voznika, saj ni javna osebnost. Komentirali so tudi, da je, ker je bil članek objavljen na spletu, bolj verjetno, da bo javnost do njega dostopala in da bi voznikova identifikacija lahko vplivala na njegovo ponovno vključevanje v družbo. Poleg tega je sodišče ocenilo, da anonimizacija voznika ne bi vplivala na celovitost članka, in je zato razsodilo, da so belgijska sodišča pri svoji odločitvi o anonimizaciji članka odločila skladno z načelom sorazmernosti. Stranke so zadevo nato predložile velikemu senatu ESČP v dokončno odločitev, ki pa še ni bila sprejeta. Sodišče je ob tem še pripomnilo, da medijska podjetja niso dolžna redno preverjati svojih spletnih arhivov.
Primer iz Velike Britanije
Podobni primeri so bili v preteklosti dobljeni na nacionalnih sodiščih Združenega kraljestva z uporabo zakonodaje o varstvu podatkov in zakona o rehabilitaciji iz leta 1974, vendar so sodniki navedli, da je treba pri odločanju o „pravici do pozabe“ upoštevati dejstva vsakega posameznega primera. Aprila 2018 sta na primer v zadevah NT 1 in NT 2 proti Google LLC dva tožnika, znana kot NT 1 in NT 2, zahtevala, da se Googlove povezave do člankov o kazenskih obsodbah, o katerih so hkrati poročali v tisku in so se nanašale na njune poslovne dejavnosti, odstrani. Kljub številnim dejanskim podobnostim v primerih je britansko sodišče izdalo odredbo o izbrisu v primeru NT 2, ki je bil vpleten v »kontroverzne posle« v zvezi z »njegovimi okoljskimi praksami«, saj ni bilo za pričakovati ponovne nezakonite dejavnosti in ker je NT 2 imel mlado družino. Sodišče je menilo, da je nadaljnji obstoj članka posegel v njegovo pravico do zasebnega in družinskega življenja. NT 1 pa je bil povezan s »kontroverznim javnim nepremičninskim poslom » in je sodišče njegovo zahtevo zavrnilo, ker so bile informacije »javnega značaja« in ker je ostal v istem poslu, posledično pa je obstajalo tveganje, da bi lahko ponovil svoja pretekla dejanja.
Vir: AckMedialaw
Pripravila: Katarina Emeršič Polić