Uvodno

Ko prejmete odškodnino, je vaše prvo vprašanje zagotovo, ali je odškodnina obdavčena. Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v 5. točki 27. člena določa, da se dohodnine ne plača od odškodnine na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju, vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Med navedene odškodnine je mogoče šteti tudi odškodnine zaradi osebnih poškodb ali poškodovanja osebnega premoženja, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in če odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih.

Pogoji

Da bi bilo mogoče določen dohodek šteti za »oproščen plačila dohodnine«, morajo biti kumulativno torej izpolnjeni naslednji pogoji:

1. da gre za odškodnino,

2. da je podlaga za odškodnino sodna odločba ali sodna ali izvensodna poravnava, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank (navedeni pogoj po vsebini predstavlja pravilo zoper izogibanje plačilu davka,

3. in ki ne presega utemeljenega ali razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine (v primeru, da je na podlagi sodne ali izvensodne poravnave izplačana odškodnina višja od odškodnine, ki bi jo v podobnem primeru določilo sodišče, ne gre za odškodnino skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 in se torej dohodnina plača),

4. da se odškodnina plača zaradi osebne poškodbe (telesne poškodbe, bolezni, smrti) ali škode na osebnem premoženju

5. in da odškodnina ne predstavlja nadomestila za izgubljeni dohodek.

Skladno s sodno prakso se z omenjeno določbo torej daje davčna ugodnost, take določbe (kot izjeme od splošnih pravil obdavčitve) pa je treba razlagati ozko in jih z razlago ni dopustno širiti na položaje, ki jih zakon izrecno ne določa.[1)

Termin odškodnina

Skladno s pojasnili FURS, sama označitev določene obveznosti oziroma dohodka kot odškodnine (v sodni oziroma izvensodni poravnavi) še ne pomeni, da je tak dohodek davčno obravnavan kot odškodnina v smislu zgoraj navedene določbe ZDoh-2. Za davčno obravnavo odškodnin je treba upoštevati, da se oprostitev nanaša na odškodnino kot posledico odškodninske odgovornosti. Če pride do nastanka škode, pa ta ne rezultira v odškodninski odgovornosti, pri povračilu take škode ne gre za odškodnino, ki bi bila oproščena plačila dohodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2 (v teh primerih gre ali za prostovoljno povračilo škode ali za povračilo škode na podlagi pogodbenega razmerja med povzročiteljem škode in oškodovancem)

Termin odškodnina je potrebno razumeti v njegovem splošnem pravnem pomenu ter v povezavi z razumevanjem termina škoda skladno z Obligacijskim zakonikom. Tako lahko odškodnino na splošno označimo kot povračilo protipravne škode.

Osebna poškodba ali škoda na osebnem premoženju

Za osebno poškodbo se skladno z ZDoh-2 šteje telesna poškodba, bolezen ali smrt. V primeru, da je podlaga za odškodnino telesna poškodba ali bolezen osebe ali smrt bližnjega, sta plačila dohodnine oproščeni tako odškodnina za premoženjsko škodo (tj. škoda kot poseg v premoženjsko pravno sfero druge osebe) in tudi odškodnina za nepremoženjsko škodo (tj. telesne bolečine, duševne bolečine ali strah).

Odškodnina za premoženjsko škodo zaradi telesne poškodbe ali prizadetega zdravja, ki je skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 oproščena dohodnine (glej pojasnila FURS), pa vključuje povrnitev stroškov v zvezi z zdravljenjem in drugih potrebnih stroškov, ki so s tem v zvezi ter povračilo za škodo zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo (slednje vključuje uničenje ali zmanjšanje zmožnosti za oškodovančev nadaljnji razvoj in napredovanje ter trajno povečane potrebe oškodovanca, ne vključuje pa bodočega izgubljenega zaslužka).

Opozoriti je potrebno, da oprostitev iz 5. točke 27. člena ZDoh-2 ne velja za odškodnino, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek – tudi če je izplačana zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju – ni predmet oprostitve plačila dohodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2. Kot odškodnino za izgubljen dohodek je šteti vsako odškodnino, s katero se »nadomešča« že izgubljeni ali izgubljeni bodoči dohodek zavezanca za dohodnino. Odškodnina za izgubljen dohodek se po ZDoh-2 obravnava tako, kot se obravnava dohodek, ki ga odškodnina »nadomešča«.[2]

Za odškodnino, ki predstavlja nadomestilo za izgubljen dohodek, se šteje tudi odškodnina, prejeta zaradi zmanjšanja vrednosti osebnega premoženja (tj. stvari in premoženjske pravice). V posameznem primeru je treba pri presoji, ali gre za odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti premoženja, upoštevati okoliščine, ki so lahko pri odločitvi ključnega pomena, in sicer: zakaj se odškodnina izplačuje, na kateri osnovi je določena in kakšen je znesek te odškodnine.

V primerih, ko je skladno s predpisi podana odškodninska odgovornost, in ta ni posledica osebne poškodbe oziroma ne gre za odškodnino za škodo na osebnem premoženju, takšne odškodnine ni mogoče šteti za odškodnino, od katere se skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 ne plača dohodnine (npr. denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v primeru razžalitve dobrega imena in časti, storjene s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja). Slednje velja tudi v primeru, ko takšno odškodnino dosodi sodišče s sodbo – glej pojasnila FURS.

Primeri

Objava članka, in ne dejstvo smrti sina, je bila tista okoliščina, ki je povzročila direkten poseg v zasebnost in življenjsko podobo tožničinega umrlega sina in poseg v njeno zasebnost in pravico do pietete ter mirnega življenja, kar je pripeljalo do duševnih bolečin, ki jih je tožnica ob tem utrpela. V tožničinem primeru gre torej skladno z ustaljeno sodno prakso za drugačno odškodnino od primerov, ki jih vključuje 5. točka 27. člena ZDoh-2 ter s tem za drugačen dejanski in pravni položaj od položaja zavezancev iz navedene določbe, kar pomeni, da ni ovire za to, da se jih obravnava različno. [3] Posledično je v tem primeru tožnica morala plačati odmerjeno dohodnino.

Drug primer, ki nazorno pokaže v tem oziru relevantne razlike med odškodninami, je npr. ko nekdo povzroči prometno nesrečo, v kateri se druga oseba huje poškoduje, tako da je pol leta odsotna z dela in ta čas prejema nadomestilo plače. Povzročitelj prometne nesreči tej osebi izplača odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo ter izgubljen zaslužek – razliko med plačo, ki bi jo oseba dobivala, če bi v času odsotnosti z dela delala, ter prejetim nadomestilom plače za čas odsotnosti dela. Odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo je zato, ker je plačana zaradi telesne poškodbe osebe, oproščena plačila dohodnine skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2. Odškodnina za izgubljeni zaslužek ni oproščena plačila dohodnine skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2, ampak bo davčno obravnavana enako, kot bi bil obravnavan izgubljeni zaslužek v tem primeru – tj. kot dohodek iz zaposlitve, kar potrjuje tudi stališče FURS.

[1] Upravno sodišče, UPRS sodba I U 1675/2015.

[2] sodba II U 317/2011.

[3] Upravno sodišče, UPRS sodba I U 1675/2015.

Pripravila: Katarina Emeršič Polić

Foto: RawPixel