V času izvajanja različnih ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) se pojavljajo tudi težave z izvrševanjem stikov staršev z otroki, ki so določeni v pravnomočni sodni odločbi. Starši namreč preprečujejo določene stike, ker se bojijo nevarnosti okužbe otroka s koronavirusno boleznijo.

Če se stiki po sodbi ali sodni poravnavi ne izvajajo kot določeno ter se starša o tem ne moreta dogovoriti, je edino pravno sredstvo vložitev predloga za izdajo začasne odredbe v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Posledično se trenutno množično vlagajo predlogi, s katerimi eden od staršev zahteva prepoved izvajanja stikov z otrokom zaradi nevarnosti okužbe ali pa zahteva izdajo začasne odredbe o stikih, ker mu drugi starš ne dovoli stika iz tega istega razloga.

Ti izvršilni postopki so sicer nujni in hitro tečejo tudi v teh razmerah, vendar to ne pomeni, da sodišče v konkretnem primeru, ko gre za vprašanje največje koristi otroka, ni dolžno zbirati procesnega gradiva za ugotovitev odločilnih okoliščin, na podlagi katerih lahko presoja, če je izvršitev sodne odločbe res v skladu s koristjo otroka, posebej, ko katera od strank zatrjuje okoliščine o tem, da stiki otroku niso v korist, kot se to trenutno dogaja. V postopku izvršbe glede stikov so poudarjene koristi otroka in zato mora tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo, presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.[1] Torej ne gre za avtomatizem in sodišče kljub izvršilnemu naslovu (sodna odločba ali sodna poravnava) presoja največje koristi otroka. Ob tem je potrebno vzeti v obzir tudi možnost, da sodišče o predlogu, čeprav skladno z odredbo Vrhovnega sodišča z dne 13. 3. 2020, ki je sicer prekinila normalno delovanje sodišč[2], ne bo odločilo hitro, čeprav postopki v takšnih izvršilnih zadevah tečejo dalje in se o njih kot o nujnih zadevah tudi odloča.

Če sodišče namreč ugotovi, da otrok nasprotuje stikom s staršem, ki je upravičen do stikov in če oceni, da izvršba ne bi bila v skladu z varstvom interesov otroka, lahko na predlog osebe, ki jo je določilo sodišče, centra za socialno delo ali osebe, proti kateri se opravlja izvršba, izvršbo odloži za čas največ treh mesecev, kot izhaja iz petega odstavka 238.f člena ZIZ. Vendar mora  skladu z ustaljeno sodno prakso sodišče tak predlog za odlog tudi vsebinsko obravnati.[3]

Povsem lahko pa se seveda zgodi, da, če bo pandemije prej konec kot treh mesecih, da bo odločitev zato nerelevantna, ker bo prepozna.

Če bi sodišče sicer odločilo, da se stiki morajo izvajati, kar je v tem trenutku težko napovedati, sodišče skladno z 226. členom ZIZ določi s sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti. S sklepom o izvršbi lahko izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik, starš, pri katerem je otrok, v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti, kar izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse.[4]

V izjemnih in posebej utemeljenih primerih, ko je to nujno za zagotovitev varstva koristi otroka, izvršba na način iz 226. člena ZIZ pa ni bila uspešna, lahko sodišče skladno z 238.f členom ZIZ dovoli opravo izvršbe tako, da se otroka odvzame osebi, pri kateri je otrok v času opravljanja izvršbe, ter ga izroči osebi, s katero bi otrok moral imeti stik, kar je lahko za otroka tudi zelo stresno. Izvršbo opravi izvršitelj ob navzočnosti strokovno usposobljenega delavca, ki ga določi sodišče. Izvršitelj lahko glede na okoliščine primera zahteva pomoč policije pri opravi izvršbe. O času in kraju oprave izvršbe z odvzemom otroka se obvesti osebo, pri kateri je otrok ter se ji omogoči prisotnost pri izvršbi.

Če ob opravi izvršbe oseba, ki jo določi sodišče, ugotovi, da otrok nasprotuje stikom s staršem, ki je upravičen do stikov in če oceni, da izvršba z odvzemom in izročitvijo otroka ne bi bila v skladu z varstvom interesov otroka, lahko izvršitelj odstopi od oprave izvršilnega dejanja in o razlogih za to obvesti sodišče, ki opravlja izvršbo.

Torej že v normalnih razmerah ni nujno, da se bodo stiki z otrokom kljub sodni odločbi izvrševali, v zdajšnji, nedvomno izjemni situaciji pa je tako žal nemogoče napovedati, kako bi se sodišče odločilo, saj se s tem vsi srečujemo prvič in se tudi sodna praksa še ni izoblikovala. Je pa Ministrstvo za pravosodje podalo izjavo, v kateri je predlagalo, da se za zagotovitev stikov, če jih ni mogoče izvajati zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa, starši poslužujejo tehnologije, telefonov, morebitnih videokonferenc.[5] Iz navedenega bi lahko sklepali, da Ministrstvo ni naklonjeno prisilnemu izvrševanju stikov v času pandemije, podobno pa se bodo morda odločala tudi sodišča. Vrhovno sodišče je ob tem poudarilo, da je pri odločanju o stikih v teh težkih časih treba pretehtati, kaj je otroku najbolj v korist, pri čemer se upošteva tudi trenutno stanje.

Vsekakor ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in mora tisti, h kateremu je bil otrok nameščen, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike glede na določbo 141. člena Družinskega zakonika in sodno prakso[6], vendar se stiki lahko izvajajo na različne načine. Zagotovo je pogovor med staršema v tem trenutku najbolj učinkovito sredstvo, če to ni možno, pa tudi uspeh s predlogom za izdajo začasne odredbe ni zagotovljen, še posebej glede na sprejete vladne ukrepe, hitro širjenje virusa in tveganja povezana z njim.

[1] Npr. sklep Višjega sodišča v Kopru I Ip 428/2017.

[2] Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih je določila, da procesni roki ne tečejo, da se sodna pisanja ne vročajo, da se naroki ne opravljajo in da se ne odloča v nenujnih zadevah.

[3] Npr. sklep Višjega sodišča v Kopru I Ip 432/2011.

[4] Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 3043/2017.

[5]  Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2020-03-19-izvrsevanje-pravnomocnih-sodnih-odlocb-ki-urejajo-stike-otroka-s-tistim-od-starsev-ki-mu-otrok-ni-dodeljen-v-varstvo-in-vzgojo/

[6] Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 453/2016.

Pripravila Katarina Emeršič Polić