Doprinos ur je izraz, ki se uporablja predvsem v šolstvu v povezavi z delovnim časom, delovnimi obveznostmi in koriščenjem dopusta. Učitelji imajo nekoliko drugačen ustaljen način dela in koriščenja letnega dopusta kot drugi delavci. Kljub razlikam pa je to področje podrobno urejeno in veljajo tudi splošne določbe zakonov.
Delovna obveznost učitelja
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v 119. členu določa, da delovna obveznost učitelja obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, vajenci, dijaki oziroma študenti višjih šol, pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa.
Priprava na pouk obsega sprotno vsebinsko in metodično pripravo ter pripravo didaktičnih pripomočkov.
Drugo delo obsega sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, opravljanje nalog razrednika, organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega dela, mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom višje šole ter sodelovanje s šolami in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce, mentorstvo pripravnikom, urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov ipd., organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci, vajenci oziroma dijaki, pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki jih organizira šola in opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom.
Uporaba Zakona o delovnih razmerjih
Ker ZOFVI, Zakon o osnovni šoli oziroma drugi predpisi, ki urejajo osnovnošolsko izobraževanje, ne vsebujejo posebnih določb o trajanju tedenskega polnega delovnega časa in o kraju izvajanja dela, se po 107. členu ZOFVI delovna razmerja v šolah urejajo v skladu z zakonom in s kolektivno pogodbo.
Delovni čas
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 142. členu opredeljuje delovni čas kot efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. 143. člen ZDR-1 določa polni delovni čas, ki ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo se lahko kot polni delovni čas določi delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden.
44. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (KPVIZ) določa, da traja polni delovni čas 40 ur tedensko. Glede na to učitelji v preostalem času, ki ni učna obveznost, opravljajo pripravo na pouk, popravljajo in ocenjujejo izdelke in opravljajo druge naloge, določene v 119. členu ZOFVI. Obsega trajanja priprav na pouk, popravljanja in ocenjevanja izdelkov ter drugega dela v okviru 40-urnega tedenskega polnega delovnega časa pa niti ZOFVI niti drugi predpisi na področju osnovnošolskega izobraževanja ne določajo natančneje.
Tedenska učna obveznost
V okviru tedenskega polnega delovnega časa, določenega z zakonom in s kolektivno pogodbo, je po 120. členu ZOFVI tedenska učna obveznost učitelja v osnovni šoli največ 22 ur, v oddelkih podaljšanega bivanja in v bolnišničnih oddelkih pa največ 25 ur.
Letni dopust
ZDR-1 v 159. členu določa, da ima delavec pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. 160. člen ZDR-1 določa, da se daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v 159. členu ZDR-1, lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Določa še, da se prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela ne vštevajo v dneve letnega dopusta.
KPVIZ v 47. členu določa, da je dolžina letnega dopusta odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer ter starosti, in podrobneje opredeljuje kriterije za določitev dolžine letnega dopusta. Po prvem odstavku 125. člena ZOFVI ima učitelj v javni šoli pravico do najmanj 20 delovnih dni letnega dopusta skladno z ZDR-1.
Izraba letnega dopusta
Zaradi posebnosti pri organizaciji dela učiteljev lahko učitelji v skladu z drugim odstavkom 125. člena ZOFVI porabijo letni dopust v času, ki ga določi minister s šolskim koledarjem, vendar najkasneje do konca šolskega leta v naslednjem letu. Po 9. členu Pravilnika o šolskem koledarju učitelji izrabijo letni dopust med jesenskimi, novoletnimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami, večino dopusta pa med poletnimi počitnicami.
Tudi po 45. členu KPVIZ morajo učitelji v vzgojno-izobraževalnih zavodih praviloma izrabiti večino letnega dopusta v času šolskih počitnic. 48. člen KPVIZ določa, da ima delavec pravico dva dni letnega dopusta izrabiti na dneva, ki ju sam določi, pri čemer mora o tem obvestiti šolo tri delovne dni pred izrabo. Delavec teh dveh dni ne more koristiti v istem tednu.
Doprinos ur
Pojma »doprinos« delovnopravna zakonodaja in predpisi na področju vzgoje in izobraževanja sicer ne poznajo. Kar se je do sedaj po šolah poimenovalo kot »doprinos«, je v bistvu neenakomerna razporeditev delovnega časa zaposlenih (148. člen ZDR-1).
Organiziranje dela učitelja v okviru neenakomerno razporejenega delovnega časa pomeni, da delodajalec vnaprej določi, da bo delavec v določenem obdobju delal več kot znaša polni delovni čas (npr. 9 ur dnevno), v določenem obdobju pa manj (ali na posamezni dan celo nič). Na letni ravni tako delavec, katerega delovni čas je neenakomerno razporejen, kakor tudi delavec katerega delovni čas je enako razporejen, opravita enako število letnih delovnih ur.
Bolniški stalež
Varuh človekovih pravic je v primeru učitelja, ki je v času tedna počitnic bil v bolniškem staležu, že izdal mnenje. Šlo je za primer, ko se je učitelju, ki je bil med šolskimi počitnicami v bolniškem staležu, zabeležil manjko 40 delovnih ur, ki jih je moral učitelj nato po vrnitvi z bolniške nadomestiti. Varuh je sicer pri tem kontaktiral tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki je še poudarilo, da vsaka šola posebej določi sistem »doprinosa ur«, kar je na podlagi 49. člena ZOFVI v pristojnosti ravnatelja šole. Ministrstvo se je strinjalo z Varuhom, ki je menil, da ko je učitelj odsoten z dela zaradi zdravstvenih razlogov, ne sme za ta čas opravljati doprinosa ur.
Zakonodaja na področju šolstva je vsekakor specifična, zato se je v dvomu smiselno obrniti na strokovnjaka, ki se s tem področjem ukvarja.
Napisala odvetnica in partnerica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.