Žal je v določenih primerih v delovnem razmerju potrebno podvzeti tudi disciplinske sankcije oziroma ugotavljati disciplinsko odgovornost. Zakon to precej natančno določa, kar bomo videli v nadaljevanju. Obravnavali bomo tudi primer ureditve v šolstvu.
Disciplinska odgovornost in sankcije
V Zakonu o delovnih razmerjih 172. člen določa, da delavcu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin ali druge disciplinske sankcije, kot so npr. denarna kazen ali odvzem bonitet, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
Disciplinska sankcija ne sme trajno spremeniti delovno pravnega položaja delavca, za to je namreč namenjen institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, je izvršilni naslov, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo.
Izjava o očitanih kršitvah
Iz 173. člena ZDR-1 izhaja, da pred izrekom disciplinske sankcije mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, o njih izjavi, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.
V disciplinskem postopku lahko po pooblastilu delavca sodeluje sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik.
Odločitev
Delodajalec se o disciplinski odgovornosti delavca odloči na podlagi delavčeve izjave o očitanih kršitvah in vseh dokazov, s katerimi razpolaga. Šele potem, ko delodajalec odloči, da je delavec odgovoren za očitano mu kršitev, odloči tudi o vrsti in višini disciplinske sankcije.
Odločitev o disciplinski odgovornosti mora biti izražena v pisni obliki in vročena osebi, na katero se nanaša. Delodajalec mora odločitev o disciplinski odgovornosti obrazložiti skladno s 175. členom ZDR-1.
Krivda delavca
Opozoriti velja, da je disciplinska odgovornost delavca krivdna, subjektivna odgovornost, čeprav to iz zakonskega besedila ne izhaja izrecno. Za ugotovitev delavčeve disciplinske odgovornosti in izrek sankcije torej ni dovolj, da je ugotovljeno zgolj dejanje, ki predstavlja kršitev, temveč mora biti ugotovljena tudi krivda, torej subjektivni odnos do ravnanja, da je to delavec želel oziroma je bil to njegov namen.
Vsebina odločitve
Odločitev o disciplinski odgovornosti mora poleg izreka o odgovornosti delavca vsebovati natančno obrazložitev, v kateri je naveden opis delavčevega ravnanja, pogodbena ali druga obveznost iz delovnega razmerja, ki jo je delavec s tem ravnanjem kršil, dokazi, na katere se delodajalčeva ocena o odgovornosti opira, vsebina delavčevega zagovora ter opredelitev do njegovih navedb ter opredelitev do navedb delavskega predstavnika, če je ta sodeloval v izvedenem disciplinskem postopku.
Obrazložitev mora vsebovati tudi razloge, zaradi katerih se je delodajalec odločil za disciplinsko sankcijo, ki jo izreka.
Odločitev mora biti kratko obrazložena tudi, če delodajalec delavca oprosti odgovornosti.
Poleg izreka in obrazložitve mora obrazložitev vsebovati tudi pravni pouk o pravici delavca, da v roku 30 dni od dneva vročitve odločitve zahteva neposredno sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem, kot to določa tretji odstavek 200. člena ZDR-1.[1]
Zastaranje
Delodajalec mora odločiti o disciplinski odgovornosti delavca najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za kršitev oziroma najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Izvršitev disciplinske sankcije zastara v 30 dneh po vročitvi odločitve o disciplinski odgovornosti, kot je zapisano v 176. členu ZDR-1.
Primer ureditve v kolektivni pogodbi
Iz 65. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji izhaja, da disciplinske organe, ki odločajo o disciplinski odgovornosti in sankcije za disciplinsko odgovornost določa zakon. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 49. členu med pristojnosti ravnatelja uvršča tudi odločanje o disciplinski odgovornosti. Delavec je sicer lahko odgovoren za hujšo ali lažjo kršitev delovne obveznosti.
69. člen Kolektivne pogodbe določa, da se mora delavcu v disciplinskem postopku osebno vročiti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, vabilo na zaslišanje ali na obravnavo pred disciplinski organ in odločbo disciplinskega organa I. in II. stopnje. O vročeni zahtevi, vabilu in odločbi se obvesti tudi sindikat zavoda, katerega član je delavec.
O disciplinski odgovornosti delavca odloča senat disciplinske komisije. Predsednik disciplinske komisije imenuje za vsako obravnavo posebej tričlanski senat izmed članov disciplinske komisije. Na disciplinski obravnavi se vodi zapisnik. O odgovornosti delavca odloča senat na nejavni seji. Zapisnik o odločanju senata se vodi posebej.
V primeru očitanih disciplinskih kršitev oziroma vodenja disciplinskega postopka se je smiselno predhodno posvetovati s strokovnjakom v izogib nepravilnostim, ki lahko vodijo do neuspeha v postopku.
Napisala odvetnica in partnerica Katarina Emeršič Polić, mag. prav.
[1] Bečan I., idr. (2016) Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, str. 970-976.