Dodajam še eno informacijo, ker me veliko ljudi sprašuje glede rokov na sodiščih.
Ne tečejo zgolj sodni procesni roki. Materialni roki tečejo normalno. Če torej na sodišču želite začeti nek postopek, potem gre za materialni rok, če bi morali odgovoriti na že vloženo tožbo, pa gre za procesni rok in ti od odloka Vrhovnega sodišča dalje zdaj ne tečejo. V nujnih primerih, ki jih določa zakon, pa tudi procesni roki tečejo. Upam, da kaj pomaga.
V Sloveniji so bile v skladu z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije, objavljene v Uradnem listu RS, št. 19/2020, z dne 12.03.2020, razglašene izredne razmere.
V prvi vrsti so vsekakor pomembni vsi ukrepi, usmerjeni v samozaščito prebivalstva in v smeri čim manjšega širjenja koronavirusa. Obenem pa se bo izredno stanje prav gotovo odrazilo tudi na delovnopravnem področju, kar terja čimprejšnje sprejetje ustreznih delovnopravnih ukrepov.
Številni delodajalci se že soočajo z upadom prometa oziroma z zmanjšanjem obsega poslovanja, ki nenazadnje lahko pripelje tudi v stanje nelikvidnosti. Posledično je pomembno, da delodajalci pravočasno sprejmejo ukrepe, ki lahko vsaj nekoliko pripomorejo k ohranitvi likvidnosti in podjetja ohranijo pri življenju do trenutka, ko se bo situacija stabilizirala.
Eden od ukrepov, ki lahko po eni strani zajezi širjenje koronavirusa in po drugi strani omogoči tudi manjše prihranke delodajalcu, je odreditev dela od doma. V skladu z določbo 169. člena ZDR-1 lahko delodajalec v izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, vrsto ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine. Pomembno je, da je odredba pisna in da vsebuje vse ustrezne sestavine (komu se odredi delo od doma, katero delo, kaj je z nadomestilom za uporabo lastnih sredstev, zagotovljeno plačilo malice, neplačilo prevoza na delo in z dela,…). Pomembno je smiselno upoštevanje 68. člena ZDR-1. o delu na domu je potrebno obvestiti tudi Inšpektorat za delo.
Drugi ukrep je odreditev čakanja na delo na domu. Glede na specifike posamezne branže lahko pride do situacije, ko delodajalec (konkretno iz razlogov ukrepov za preprečitev koronavirusa) delavcu ne more zagotoviti dela. V tem primeru mora delodajalec urediti status delavca, konkretno na način, da delavcu odredi čakanje na delo na domu. V kolikor bo sprejet predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, bo delavec upravičeni do nadomestila plače v višini 80% osnove za nadomestilo plače. Breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo v višini 60 odstotkov nosijo delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa država.
Odpuščanje delavcev oziroma zaprtje podjetja naj bosta skrajna ukrepa, do katerih v primeru pravočasnega sprejetja ustreznih preventivnih ukrepov, upajmo, ne bo prišlo.
Priipravila Ines Rostohar
Foto Nataša Pirc Musar