Ne vem, če je na pasovih državljanov, vsaj najrevnejših, še kakšna luknja, do katere bi se dalo zategniti pas. Zgled, kako bolj enakomerno porazdeliti breme nujnega varčevanja, bi morda lahko iskali na Islandiji leta 2009, kjer so ob splošnem zmanjšanju stroškov in plač hkrati okrepili pomoč najšibkejšim. Sem pa prepričana, da je veliko rezerv pri organizaciji dela velikih sistemov javnega sektorja, še več pa v (para)državnih podjetjih, kot so DARS, ELES, HSE, Telekom, in podobni. Tja se ob vsaki menjavi vlade iz kabinetov pritepe nekaj deset nepotrebnih »svetovalcev«. Da TEŠ 6 in DUTB sploh ne omenjam! Kako spoznamo, kje so take rezerve? Pri tistih, ki skrivajo podatke in pogodbe, čeprav jih Zakon o dostopu do informacij javnega značaja zavezuje k razkritju. DUTB kot zadnje ustanovljena državna družba pri tem prednjači. Skratka, prihrankov bi se morali lotiti drugje.