Medicinska oz. zdravniška strokovna napaka je ravnanje oziroma opustitev ravnanj v nasprotju s strokovnimi, poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.

Člen 45 Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) določa, da zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci opravljajo zdravstveno dejavnost v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in s kodeksom medicinske deontologije oziroma z drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi. Pri opravljanju svojega dela morajo obravnavati vse ljudi pod enakimi pogoji na enak način in spoštovati njihove ustavne in zakonske pravice. Edino merilo prednosti je nujnost zdravstvenega posega.

Kdaj je zdravniška strokovna napaka podana

Po stališču sodne prakse je strokovna napaka zdravnika podana, kadar njegovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine in je poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja.[1] Medicinska napaka je odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico kakršnokoli poslabšanje zdravja. O strokovni napaki zdravnika govorimo, če ne ravna z večjo skrbnostjo po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih in če ne prepreči škode za pacienta oziroma povzroči, da se pacientu zdravje poslabša, pri čemer mora ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ker gre za poklicno dejavnost, kar izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.[2] Ob tem je pri presoji skrbnosti zdravnikovega ravnanja potrebno upoštevati zmožnosti medicinske znanosti in prakse v trenutku posega.[3]

Predpostavke odškodninske odgovornosti

Povzročitelj škode odgovarja za škodo le, če so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti: protipravno ravnanje ali opustitev povzročitelja škode, nastanek pravno priznane škode, vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo ter krivda povzročitelja. Prve tri dokazuje oškodovanec, četrta se domneva.[4]

V odškodninskih sporih zaradi domnevnih strokovnih napak v postopkih zdravljenja je torej trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, na pacientu.

Pri presoji pravil o trditvenem in tudi dokaznem bremenu pacienta je skladno s stališčem sodne prakse potrebno izhajati iz razumnih, in ne prestrogih zahtev. Dejstva o poteku konkretnega posega izhajajo iz zaznavnega področja zdravstvene ustanove. Pacient je nemalokrat v položaju, ko ne more zbrati (zavarovati, shraniti v dokazne namene) vseh potrebnih dokumentov o svojem zdravstvenem stanju in izvedenih posegih (izvidi, operacijski zapisniki, poročila…). Zadošča torej, če poda v tožbi trditve, na podlagi katerih lahko sodišče domneva o obstoju nedopustnega ravnanja.

Zdravstvena ustanova, ki razpolaga z vso dokumentacijo, nato poda substancirane trditve glede dejstev, ki ponavadi zanika, da zdravniška strokovna napaka obstaja (da so npr. vzrok poškodbe okoliščine na strani oškodovanca, ki jih ni bilo mogoče predvideti niti preprečiti, da je šlo za nepredvidljivo reakcijo pacienta med posegom ipd.). Zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena Obligacijskega zakonika je na zdravstveni ustanovi dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja – če tega ne dokaže, ne bo zmogla ekskulpacijskega dokaznega bremena.[5]

Sodišče tudi s pomočjo izvedenca skuša ugotoviti, kaj v konkretnem primeru zahteva sodobna medicinska doktrina, strokovni standardi in normativi glede na razvitost zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji, kako bi zdravnik moral ravnati oz. ali je bila zdravniška strokovna napaka podana. Na podlagi informacij izvedenca in glede na okoliščine konkretnega primera sodišče odloči, ali ravnanje zdravnika v konkretnem primeru ustreza pravnemu standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka ali od tega standarda odstopa.[6]

Za škodo, ki jo zdravnik povzroči pri svojem delu, odgovarja zdravstvena ustanova (in zanjo zavarovalnica, pri kateri je zavarovana njena odgovornost), razen če dokaže, da so zdravstveni delavci ravnali tako, kot je bilo treba.[7]

Pacient privoli v nevarnost posega in ne v napako

Ko sodišče presodi, da je podana strokovna napaka, so pravno nepomembne vse okoliščine, ki se nanašajo na kršitev pojasnilne dolžnosti. Pacient s privolitvijo v nevarnost, ki jo zaradi možnih zapletov poseg zanj lahko pomeni, s tem ne privoli v dejanski nastanek škode zaradi zapleta, ampak gre predvsem za to, da prevzema tveganje za morebitni zaplet (ne pa za napako). Pacientova morebitna privolitev v ravnanja contra legem artis ne more biti pravno veljavna. Tudi če zdravnik pacienta vnaprej obvesti o tem, da se morda lahko pripeti strokovna napaka (ker je utrujen, izčrpan, preobremenjen, živčen, odvisen od kakšnih substanc…), to odškodninske odgovornosti zdravstvene ustanove ne izključuje. Zato je v tem primeru tudi morebitna pojasnilna dolžnost brez pomena, skladno s prakso Vrhovnega sodišča.[8]

Ob tem pa je od medicinske napake treba razlikovati medicinski zaplet (komplikacijo), do katerega lahko pride med zdravljenjem, ki je potekalo sicer strokovno neoporečno in z največjo možno skrbnostjo. Pojavi se redko, naključno in ga kljub predvidljivosti ni mogoče preprečiti. V primeru zapleta je zato odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove izključena.[9]

[1] Višje sodišče v Ljubljani, VSL sklep II Cp 3008/2012 z dne 3. 7. 2013.

[2] Vrhovno sodišče, II Ips 384/2009, II Ips 80/2011, II Ips 302/2011.

[3] M. Končina Peternel, Temeljno o odškodninski odgovornosti zdravnika, v: Pravosodni bilten, letn. 21, št. 3, 2000, str. 73-81.

[4] Višje sodišče v Ljubljani, VSL sklep II Cp 3008/2012 z dne 3. 7. 2013.

[5] Vrhovno sodišče, Sklep II Ips 32/2012 z dne 25. 10. 2012.

[6] Vrhovno sodišče, Sklep II Ips 302/2011 z dne 26. 4. 2012.

[7] Višje sodišče v Ljubljani, VSL sklep II Cp 3008/2012 z dne 3. 7. 2013.

[8] Vrhovno sodišče, Sklep II Ips 302/2011 z dne 26. 4. 2012.

[9] Vrhovno sodišče, Sodba II Ips 1145/2008 z dne 28. 1. 2010.

Pripravila: Katarina Emeršič Polić

Foto: Rawpixel