Za vas ne vem, sama pa sem se ob pestrosti dogodkov v zadnjem mesecu večkrat vprašala, kaj v življenju šteje, kaj odloča o tem, ali te bodo ljudje sprejeli ali zavrnili. Seveda sem spremljala zaslišanje prve slovenske kandidatke za komisarko Alenke Bratušek in imela pri tem mešane občutke. Povedano iskreno bi rekla, da me ni ravno preveval ponos. Ne glede na to pa je javno izrečena kritika, predvsem pa način, na katerega je bila ta pogosto izrečena, bolj kot na kritično misel kazala na neprikrito sovražnost do gospe Bratušek. Prevedeno v športni žargon bi moje opažanje najbolj odražalo trenersko navodilo moštvu, po katerem nasprotnika ni dovolj premagati, treba ga je čim bolj ponižati!
In ko sem že mislila, da je bil to izjemen primer javnega linča, spodbujen s samokandidaturo in semenom dvoma koruptivnosti, me pred nekaj dnevi preseneti voditelj poročil na najbolj poslušanem slovenskem radiu. Tokrat poroča o zaslišanju naše nove kandidatke za evropsko komisarko Violete Bulc in najprej pove, da čestitke k njenem nastopu, s katerim naj bi poslance povsem očarala, kar dežujejo. Potem doda, da vsi nad njenim nastopom le niso bili navdušeni, si vzame čas in citira zapis novinarja, ki je »bil najmanj navdušen«.
Saj vem, da v življenju, ne glede na to, kako se trudiš, nikoli ne boš všeč čisto vsem. In s tem ni nič narobe. Zakaj je torej treba negativni oznaki kandidatke s strani enega novinarja nameniti tako veliko pozornost? Kaj je z nami? Zdi se, da nismo zadovoljni, če ljudi, ki se iz tega ali onega razloga javno izpostavijo, ne žalimo in ponižujemo. In ne, ne gre le za politično satiro, ne gre le za zdravo in nujno kritično distanco poročanja.
Tako sem bila tudi sama presenečena, kako je bila interpretirana gola zadnjica mladeniča, ki je, ne vede, da snemanje poteka v živo, »vskočil« v kader nacionalne televizije ob mojem zadnjem intervjuju za oddajo Tarča. Naslednji dan berem o tem, kako je »gola zadnjica zasenčila Pirc Musarjevo«. No, nisem tako neznatna, da bi katerikoli del telesa vitkega mladeniča lahko vrgel senco name v fizikalnem smislu. Po drugi strani pa težko zamerim gledalcem oddaje, če je gola zadnjica res ukradla njihovo pozornost z vsebine. Golih zadnjic je v resnih pogovornih oddajah čisto premalo, da bi lahko z besedami tekmovala z njimi. Celo jaz se na tem mestu vdam in mladeniču priznam, da je zmagal, ne glede na to, kaj je hotel z golo zadnjico povedati. Tako sem se odločila prve občutke razočaranosti nad časopisnim naslovom preliti v misel, da sem jo tokrat glede na naši kandidatki za evropsko komisarko še dobro odnesla.
Nataša Pirc Musar