Zavarovane osebe v Sloveniji smo vajene, da je v zdravstveno zavarovanje vključena vsaka storitev in vsakršno tveganje. Takšna naša pričakovanja izvirajo iz koncepta obveznega zdravstvenega zavarovanja. Že desetletja mu je pridruženo dopolnilno, obvezno po vsebini, četudi pravno gledano prostovoljno, ki skupaj pokrijeta vsa zdravstvena tveganja. Na drugi strani so prava prostovoljna zavarovanja. T.i. dodatna zdravstvena zavarovanja, zavarovanja za večji obseg pravic (na primer za preskok čakalnih vrst) ali za višji standard storitev. To je dobro vedeti, ko se odločamo za njihovo sklenitev. Zavarovalci, ki sklepajo dodatno zdravstveno zavarovanje, pogosto ne vedo natančno, ali sploh in kaj so pridobili z njim. Morda se tako tudi prenaglijo. Dodatna zdravstvena zavarovanja morda niso prednost za vsakogar. Dejstvo namreč je, da je v Sloveniji obvezno, skupaj z dopolnilnim zavarovanjem tako rekoč vseobsegajoče. Riziko, ki ga želimo dodatno zavarovati, bi moral biti praviloma tak, da ga obvezno zavarovanje glede na naše potrebe ne pokrije v zadostni meri. Pred sklenitvijo dodatnega zavarovanja naj tako zavarovalci vztrajajo, da jim agent pojasni dodano vrednost zavarovanja glede na njihov status, starost, pa tudi zdravstveno stanje. Poleg tega je se treba pri sklepanju dodatnega zavarovanja zavedati, da gre za pravo zavarovanje – da so torej zavarovani le primeri, kot so opredeljeni v splošnih pogojih in da zavarovalnica z nami morda ne bo sklenila zavarovanja, ker bomo upoštevaje naše zdravstveno stanje preveč tvegani, ali pa nam ne bo priznala upravičenj iz dodatnega zavarovanja, kolikor bi se ob zavarovalnem primeru pokazalo, da je ta posledica predhodnih zdravstvenih stanj, ki so obstajala že ob sklenitvi dodatnega zavarovanja, ne glede na to, ali smo sami zanje vedeli (pa jih zamolčali) ali ne.

Uveljavitev upravičenj iz naslova dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki smo ga prostovoljno sklenili, je tako odvisna od vsebine našega dogovora z zavarovalnico, ki je natančno opredeljena v splošnih pogojih. Ti so običajno obsežni in niso bralcu prav prijazen tekst. Težko jih je razumeti. Povsem mogoče je, da jih zavarovalec razume drugače kot zavarovalnica. Ne glede na to ni prav veliko sodnih odločitev o dodatnem zdravstvenem zavarovanju, kar lahko pomeni, da so zavarovalci zadovoljni s sklenjenimi zavarovanji in je sporov malo, da se zavarovalci ne odločajo za sodno pot, ki je draga, tolmačenje splošnih pogojev pa negotovo, lahko pa tudi, da se večina sporov razreši znotraj pritožbenih poti zavarovalnic.

Najpomembnejši nasvet, ki ga lahko podam v zvezi z dopolnilnimi zavarovanji, je, naj zavarovalci agentu pojasnijo, kaj pričakujejo od dodatnega zavarovanja in terjajo povratno informacijo o tem, ali so njihova pričakovanja upravičena ter skupaj natančno preverijo, kako so zavarovalni primeri opredeljeni v splošnih pogojih.

mag. Rosana Lemut Strle

Foto: dr.  Nataša Pirc Musar