Za prenehanje gospodarske družbe sta predvidena dva različna postopka, in sicer redno prenehanje in prenehanje družbe po skrajšanem postopku. V tem članku bosta predstavljeni obe obliki prenehanja družbe, da se boste lažje odločili, če je to morebiti potrebno, katera je prava izbira za vas.
REDNO PRENEHANJE DRUŽBE
Razlogi prenehanja
Družba lahko preneha iz različnih razlogov, kot to določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 402. členu. Preneha lahko s pretekom časa, za katerega je bila ustanovljena, s sklepom skupščine, ki mora biti sprejeta z najmanj tričetrtinsko večino zastopanega osnovnega kapitala, pri čemer lahko status družbe določi višjo zahtevano večino in druge pogoje. Prav tako lahko družba preneha, če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev, če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe, s stečajem, na podlagi sodne odločbe, z združitvijo v drugo družbo, če se zmanjša osnovni kapital pod 25.000 EUR – razen v primeru če se vsak ta znesek osnovnega kapitala ponovno doseže s povečanjem osnovnega kapitala, o čemer mora biti sprejet sklep hkrati z zmanjšanjem osnovnega kapitala in pri katerem povečanje ni mogoče s stvarnimi vložki. Družba preneha tudi v primeru, če nima delničarjev ali če ima družba samo lastne delnice. To so zgolj primeroma našteti razlogi za prenehanje družbe, statut pa lahko določi še ostale.
Začetek postopka rednega prenehanja
V zgoraj opisanih primerih sprejme skupščina družbe sklep o prenehanju družbe in likvidaciji (sklep o likvidaciji). V primeru, da družba preneha s pretekom časa, mora skupščina sprejeti sklep o likvidaciji najpozneje 30 dni po preteku v statutu določenega časa.
Vsebina sklepa
ZGD-1 v 405. členu določa vsebino, ki jo mora sklep o likvidaciji nujno imeti. Tako mora nujno vsebovati podatke o firmi in sedežu družbe, organu, ki je sklep sprejel, razlog za prenehanje, rok za prijavo terjatev upnikov in delničarjev, ki imajo delnice na prinosnika. Takšen rok ne sme biti krajši od 30 dni od objave sklepa. Zadnja obvezna sestavina sklepa o likvidaciji je ime, priimek in prebivališče ali firma in sedež likvidacijskega upravitelja.
Sklep lahko vsebuje tudi druge vsebine v zvezi s prenehanjem in likvidacijo družbe, vendar to ni obvezno. Organ, ki sprejme sklep o likvidaciji, pošlje sklep registrskemu organu, da vpiše začetek likvidacije v register.
Likvidacija
Po sprejetju sklepa o likvidaciji se izvede likvidacija. Kdo jo izvede, je odvisno od razloga in posledičnega prenehanja družbe, podrobnejše določbe o slednjem vsebuje 404. člen ZGD-1.
Na primer, če družba preneha zaradi poteka časa, za katerega je bila ustanovljena ali s sklepom skupščine, potem družba sama izvede postopke za likvidacijo. Če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev, lahko pri sodišču upniki ali delničarji, ki predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala družbe, vložijo predlog za prisilno likvidacijo družbe. Lahko pa v tem primeru sodišče izvede postopek likvidacije tudi po uradni dolžnosti.
PRENEHANJE DRUŽBE PO SKRAJŠANEM POSTOPKU
Skrajšani postopek je časovno veliko bolj privlačen kot redno prenehanje, saj je možno prenehanje brez likvidacije. Mora pa družba, ki bi se za takšen način prenehanja odločila, izpolnjevati določene, v nadaljevanju opisane pogoje.
Pogoji za prenehanje po skrajšanem postopku
Družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vse razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Registrski organ lahko od delničarjev zahteva dokazila o resničnosti overjene izjave.
Takšen način prenehanja torej ni primeren za družbe, ki imajo na primer odprte terjatve do delavcev ali ostalih deležnikov. Če bi družba prenehala po skrajšanem postopku in bi še imela odprte terjatve, lahko upniki do delničarjev, ki so dali izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe in da so urejena vsa razmerja z delavci, v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz registra uveljavljajo svoje terjatve. Za takšne obveznosti so delničarji odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.
Sklep o prenehanju
Podobno kot pri sklepu pri rednem prenehanju mora sklep pri skrajšanem prenehanju vsebovati firmo in sedež družbe, organ, ki je sprejel sklep o prenehanju, podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku, število delničarjev, njihova imena in priimke s prebivališči ter predlog o delitvi premoženja.
Objava sklepa
Sklep o prenehanju registrski organ objavi z navedbo imen, priimkov in prebivališč ali firm in sedežev vseh delničarjev, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom. V objavi mora biti navedeno tudi dejstvo, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15 dneh in da bo registrski organ sicer sprejel sklep o izbrisu družbe iz registra.
Ugovor proti sklepu o prenehanju
Višje sodišče v Ljubljani je npr. v sklepu IV Cpg 624/2020 z dne 28. 10. 2020 odločilo, da če se v ugovornem postopku pred registrskim sodiščem izkaže, da družba, ki preneha po skrajšanem postopku, še ni imela poplačanih vseh obveznosti in urejenih vseh razmerij do delavcev, zaradi česar bi bili upniki lahko oškodovani, sklep o prenehanju po skrajšanem postopku registrsko sodišče razveljavi.
Če ugovor ni vložen ali pa ga registrski organ zavrne, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi.
V primerih prenehanja družb gre za kompleksne situacije, pri katerih je vsekakor smiselno, da vam svetuje izkušen pravni strokovnjak.