Ste tudi vi med tistimi, ki so si na RTVSLO v nedeljo, 21. 1. 2024 ogledali nanizanko Življenja Tomaža Kajzerja in je v vas zbudil zanimanje poligraf? Je poligrafsko testiranje dovoljeno in njegova uporaba urejena tudi v drugih postopkih in pod kakšnimi pogoji?
Z vprašanjem poligrafskega testiranja se je nedavno ukvarjalo tudi Vrhovno sodišče, sicer ne v kazenskem, pač pa v civilnem oziroma delovnopravnem sporu.
Dejansko stanje sodnega primera
Tožena stranka (delodajalec) je prejela anonimno pismo o nepravilnostih pri delu njene kadrovske službe z grožnjo javne objave, če nepravilnosti ne bodo odpravljene. Ker je želela ugotoviti, kdo je odgovoren za razkrivanje podatkov in preprečiti njihovo uhajanje, je izvedla poligrafsko testiranje delavk, med katerimi sta bili tudi tožnici. V sodnem postopku zoper delodajalca tožnica sta nato (med drugim) zaradi tega in zaradi siceršnjega trpinčenja uveljavljali plačilo odškodnine.
Poligraf v delovnem razmerju
Sodišče prve stopnje je protipravnost toženkinega, delodajalčevega ravnanja utemeljilo s tem, da poligrafsko testiranje temelji na preiskovančevih odzivih samodejnega živčnega sistema, ki ni pod nadzorom njegove volje, kar pomeni prekomeren poseg v osebnost, osebnostne pravice zaposlenega, saj gre za vnaprejšnjo privolitev v nehotene odzive telesa, na katere nima vpliva. Štelo je za dokazano, da sta imeli tožnici pomisleke glede privolitve v testiranje zaradi občutka posredne prisile, da se v primeru odklonitve privolitve ne bi izkazali kot ”storilki”.
Ustavne in zakonske pravice
Sodišči prve in druge stopnje sta pri presoji upoštevali 34. člen Ustave, po katerem ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, ter 35. člen Ustave, ki zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Oprli sta se še na 46. in 47. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), po katerem mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost, varovati njegovo dostojanstvo in osebne podatke, ne pa ravnati obratno, ter zavzeli stališče, da poligrafsko testiranje ni pomenilo uresničevanja pravic tožnic iz 48. člena ZDR-1.
Poligraf na policiji
V naši zakonodaji je uporaba poligrafa predvidena v zvezi s postopkom odkrivanja storilcev kaznivih dejanj in je urejena v Zakonu o nalogah in pristojnostih policije, natančneje v 48. členu, izvaja pa se pod pogoji in način, ki ga podrobneje urejejajo podzakonski predpisi. Višje sodišče je tako v tej zadevi pojasnilo, da je poligrafsko testiranje policijsko pooblastilo, ki ga delodajalec nima, ter da je testiranje potekalo brez zakonske podlage in zgolj v interesu delodajalca.
Pravna ureditev poligrafskega testiranja
Možnost poligrafskega testiranja ni urejena v drugih zakonih niti v Zakonu o detektivski dejavnosti (ZDD-1), saj detektiv ne sme opravljati upravičenj, za katere so z zakonom določeni oziroma pooblaščeni policija, sodišča in drugi pravosodni organi. To velja ne glede na konkretno in dejansko usposobljenost osebe, ki poligrafsko testiranje opravi.
Drži, da delodajalcu noben pravni akt izrecno ne prepoveduje uporabe poligrafa v delovnem razmerju, kar pa še ne pomeni, da je bila uporaba poligrafa v konkretnem primeru tožnic dopustna. Pravne podlage za tovrstno testiranje nista predstavljala niti 48. člen Zakona o delovnih razmerjih kot tudi sodišče ni našlo razloga, da bi ravnanje tožnic štelo kot privolitev po 140. členu Obligacijskega zakonika, ki lahko izključi protipravnost ravnanja in škode. Privolitev namreč učinkuje le, če so izpolnjene splošne predpostavke za njeno veljavnost, med katerimi je svobodna volja.
Privolitev v poligrafsko testiranje
V obravnavanem primeru gre za privolitev v poligrafsko testiranje, ki glede na način izvedbe predstavlja invaziven poseg v človekovo integriteto in s tem v nedotakljivost duševne celovitosti, zasebnosti in dostojanstva. Posebej je treba upoštevati, da je bila privolitev tožnic dana v okviru delovnega razmerja, kot razmerja, ki ga opredeljuje tudi podrejen položaj delavca v razmerju do delodajalca, tako da je takšno privolitev potrebno presojati posebej strogo.
Uporaba poligrafa nedopustna
Vrhovno sodišče je posledično presodilo, da ker delodajalec nima izrecne zakonske podlage za izvedbo poligrafskega testiranja in ker privolitev tožnic v poligrafsko testiranje ni bila svobodna, saj so bile kot delavke v podrejenem položaju v razmerju do delodajalca, je bila uporaba poligrafa nedopustna.
Izvedba poligrafskega testiranja pri delodajalcu torej kljub vnaprejšnji pisni privolitvi delavca v okoliščinah tega primera pomeni protipravno ravnanje delodajalca.
Napisala Manca Trček